Leta 2006 se je v hrvaškem literarnem prostoru pojavila skupina osmih mladih piscev od maturantov do absolventov z imenom Eventualisti, ki se je zbrala okrog lastnega manifesta. Resneje se je o njih začelo govoriti po skupnem nastopu v zagrebškem Študentskem centru in objavi zbornika Nagni se kroz prozor.

Točka obrata, na kateri so se našli, je bila želja po revitalizaciji literarne scene. Eventualisti so jasno opredeljeni do tega, da pripadajo medijsko ozaveščeni generaciji in času, v katerem obstaja samo tisto, kar so zabeležili mediji. Njihovo mnenje je, da pisec ne more biti dober pisec, če ga ni v medijih.

Ime Eventualisti so si izbrali, ker je v svetu, kot pravijo, vse eventualno, tudi tisto, kar v nekem trenutku predstavlja absolut. Dve najbolj provokativni tezi manifesta sta vsekakor tista o zavračanju politične korektnosti, ker da je sama fašizem in izjava, da je stvarnostna proza mrtva, saj se v njej dotikajo svojih proznih predhodnikov. Kljub temu vse njihove duhovite in velike besede ter atraktivni nastopi niso bili dovolj. Danes kot skupina ne funkcionirajo več in le nekateri med njimi so objavili samostojne knjige, v katerih večinoma niso uspeli v prakso pretočiti svojih teorij. Eventualisti so bili: Dario Šarec, Krešimir Dujmić, Andrija Škare, Slavica Rojc, Kruno Čudina, Ivan Turkovič – Krnjak, Mirna Bačun in Neven Vulić.

MANIFEST EVENTUALIZMA

1. Vse točke tega manifesta so zamenljive v skladu z minevanjem časa in spreminjanjem sveta. Ta točka ni.

2. Naša preokupacija je svoboden književni izraz. Ne trudimo se s formo, prednost dajemo vsebini.

3. Danes je čas vsedostopnosti, površnosti in vsiljevanja filozofije pragmatičnosti. Proti temu se lahko borimo samo z našim pisanjem.

4. Držimo se razumljivosti in enostavnosti. Dostopni želimo biti vsem.

5. Naše teme so tisto, kar smo slišali, videli in doživeli, toda dovoljujemo si pisati tudi o tistem, o čemer ne vemo nič.

6. Ne verjamemo v žanre. Smatramo jih za nepotrebne in omejujoče.

7. Zavračamo biti politično korektni. Politična korektnost je fašizem. Pišemo kakor mislimo, brez olepševanja.

8. Težimo k univerzalnosti. Možnosti, da se naše zgodbe berejo ne glede na kraj in čas.

9. V času poceni senzacij ni časa za književnost. Tistim, ki nam bodo posvetili svoj čas bomo nudili vse tisto, čemur so se zaradi nas odrekli.

Neven Vulić je rojen leta 1983 v Zagrebu. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je absolvent francoskega jezika in splošnega jezikoslovja. Kratke zgodbe je objavil v Zborniku eventualizma, Knjigomatu, Zarezu idr. Leta 2010 je izšel njegov roman Povijest bolesti. Vulić se je kot eventualist pojavil z zgodbami, ki so se najbolje ujemale s točko manifesta o politični korektnosti. Med zastopanimi avtorji izstopa s provokativnostjo motivov kot so kurbe, homoseksualci, spolno aktivne nune in vatikanska policija. Tipično mladostno drznost oblikuje v nekaj več, v občutek, da je stvarnost torišče številnih absurdov in tragedij, frustracij ter paranoj posameznika.

Mirna Bačun je rojena leta 1982 v Zagrebu, kjer je leta 2005 diplomirala iz novinarstva na Fakulteti za politične znanosti. Danes dela kot freelance snemalka, video montažerka in motion designer. Kot profesionalna snemalka in montažerka je delala v nekaterih hrvaških produkcijskih hišah, na televiziji in internetnih portalih. Leta 2011 je bila izbrana za artist residency v Belfastu, kjer je posnela svoj prvi umetniški film – video poetično zbirko Kamen, škare, pukotin, papir.

Dario Šarec:

Biografije so nepomembne. Zamislite si, da sem razkuštran brezveznik, ki ga je na poti do videoteke povozil FAP. Vsi veliki pisci tako ali tako postanejo znani šele posthumno.

Prevod in spremna beseda: Ivo Podojsteršek

Interpretacija: Mateja, Žiga, Želc