Zimbabvejski cikel I: Panashe Chigumadzi
Cikel oddaj sodobne proze zimbabvejskih pisateljic začenjamo s Panashe Chigumadzi, esejistko in romanopisko mlajše generacije, ki je bila rojena v Zimbabveju, odraščala pa je v Južni Afriki. Chigumadzi je diplomirala iz afriške literature na univerzi v Witwatersrandu, kasneje pa je ustanovila Vanguard Magazine, platformo za mlade črne ženske v postapartheidski Južni Afriki in bila njena urednica. Kot novinarka in kolumnistka je delala za CNBC Africa, Forbes Woman Africa, The New York Times, Johannesburg Review of Books in druge medije. Poleg tega je bila Chigumadzi kuratorka prvega Abantu literarnega festivala, enega najpomembnejših južnoafriških dogodkov za črne pisatelje in bralce. Trenutno na univerzi Harvard v ZDA piše doktorsko nalogo na oddelku za afriške in afroameriške študije.
Njen romaneskni prvenec Sweet medicine, v prevodu Sladko zdravilo, ki je izšel leta 2015, je leta 2016 dobil Literarno nagrado K. Sella Duikerja. Danes bomo prisluhnili odlomkom iz njenega zadnjega dela, daljšega literariziranega eseja These Bones Will Rise Again oz. v prevodu Te kosti bodo ponovno vstale, ki je izšel leta 2018.
Esej na več kot 130 straneh za izhodiščno točko vzame odstavitev Roberta Mugabeja, ki je bil kot premier oziroma predsednik na čelu Zimbabveja vse od leta 1980 pa do 2017. Iz trenutka vojaškega udara, ki to, kot zapiše sama, ni bil, premišljuje o zimbabvejski zgodovini, o njeni manipulaciji in ponovnem pisanju. Pisanja se loteva prek spominov na dve prednici – njene babice in Mbuye Nehande, pomembne prednice zimbabvejskega boja za suverenost. Ob leitmotivu fotografskih podob ene in druge v eseju prepleta osebno s političnim, politično zgodovino Zimbabveja pa z njeno mitologijo. Zanima jo, kaj je ostalo spregledano v sencah t.i. Velikih Mož, ki stojijo na okopih uradne zimbabvejske zgodovine osamosvajanja izpod kolonialne oblasti in zagovarja popisovanje zgodb tistih, katerih odtisi so bili tako ali drugače zabrisani.
Chigumadzi o treh Chimurengah , kot se imenujejo tri glavna obdobja boja za osamosvojitev, piše prek prizme vloge ženskih bork, ki jim je bila pripisana ob prvi Chimurengi konec 19. stoletja, kasneje pa zvedena na simbolno patriarhalno vlogo matere naroda, ter prek perspektive kasnejšega zatiranja žensk v urbanem rodezijskem okolju tako s strani afriških patriarhov kot kolonialne oblasti.
V Chigumadzinem duhu ponovnega pisanja zgodovine bodo tudi naslednje oddaje iz cikla posvečene zimbabvejskim ženskim avtoricam.
V zimbabvejskem ciklu bomo brali zimbabvejske ženske avtorice, ki skušajo na novo izpisati zgodbe, ki jih je zgodovina v svojem toku namenoma pozabila ali potisnila na rob. Prevaja in izbira Petra Meterc.
***
Prvi del sta brala Špela Setničar in Lovro Voglar.
Dodaj komentar
Komentiraj