1. GLASBA IN POEZIJA

 

Channel Zero / 20.00 / Ignor sedem

Sedma izvedba festivala Ignor trka na naša vrata in vašo vest.

V treh dneh (od ponedeljka do srede) se bo v klubih Channel Zero in Gromka zvrstilo okoli 25 umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo na poljih poezije, proze, glasbe, eksperimentalnega zvočenja, performansa in še česa.

20.00 / vrata

20.30 / uvod

20.35 / improkolumna Miha Zadnikar (kritična beseda)

20.42 / Kaja Rakušček (poezija)

20.49 / Uršla Kramberger (poezija)

20.56 / Gal Grobovšek (poezija)

21.03 / Koban in Marka San (poezija in elektronika)

21.23 / SsmKOSK (demontaža besede in harmonije)

21.43 / Pavla Zabret in Grega Kalinski (govorjena beseda in elektronika)

22.03 / Sončnica in Bav bav mož (pesniški in zvočni raztur)

22.33 / k o n e c

 

Kavarna in bistro Slamič / 19.30 / Caminoigra

 

Skupino Caminoigra je leta 2000 ustanovil Jan Tomšič, ko je ob svoji vrnitvi v Slovenijo iskal glasbenike, s katerimi bi redno ustvarjal. Kaj kmalu se je zasedba ustalila v kombinaciji dotičnih štirih duš in pričujočega imena.

V muziciranju Caminoigre sicer prepoznamo prvine flamenka, indijskih rag, jazza, brazilske popularne glasbe, arabskih maqamov itn. vendar nikoli ne gre za naštevanje in preigravanje raznih slogov oziroma tradicij. Raznoteri vplivi so spoštljivo sprejeti, temeljito prežvečeni in neobremenjeno (ne)upoštevani. Skupaj z osebnimi izrazi posameznih članov ter skupinsko vizijo, so končno reinkarnirani kot… no, Caminoigra.

Glasbenike, ki sestavljajo skupino Caminoigra, odlikujejo inventivnost, iskrivost ter senzibilnost in muzikalna povezanost, ki se še posebej lepo pokažejo v skupinskih improvizacijah brez v naprej zadanih tem, ki so še ena posebnost tega kvarteta.

Jan Tomšič – glas, kitare, flavta, razna zvočila

Boštjan Gombač – klarinet, piščali, razna zvočila, glas

Blaž Celarec – bobni, tolkala, glas

Žiga Golob – kontrabas

Rezervacije vstopnic: @email

 

Dvorana Julija Betetta, Akademija za glasbo / 19.30 / YUKI ITO (violončelo) in MEGUMI NAKAMURA (harfa)

N. Rimski-Korsakov: Hymn to the Sun (iz opere "Zlati petelin")

N. Rimski-Korsakov (prir. R. Maxwell): Mladi princ in mlada princesa (Šeherezada)《Harfa solo》

R. Gliere : Impromptu《Harfa solo》

P. I. Čajkovski (prir. M. J. Rupert): Cvetlični valček (Hrestač)

--- 

S. Rahmaninov: Pesmi

Oh, Thou my Field, op.4-5*

The Water Lily, op. 8-1**

The Isle, p. 14-2*

Lilacs, p. 21-5*

Christ is Risen, op.26-6*

Vocalise, op. 34-14*

Daisies, op.38-3*

Adagio (iz Simfonije št. 2, op. 27)**

*prir. Yuki Ito

**prir. Yuki Ito & Megumi Nakamura

Vstop prost.

 

Prulček / 20.00 / Volker Heinze, Marcus Rieck, skrivni gost - Trio

 

Ponosno predstavljamo jazzovski trio, ki zibelko svoje ustvarjalnosti najde v nemškem Kölnu. Več kot dvajset let sočutnega in strastnega glasbenega izraza je za njimi, v katerem je vsak član postajal del harmonične celote, ko je udaril prve note na svojem inštrumentu.

Marcus Rieck, mojster bobnov, in Volker Heinze, virtuoz kontrabasa, in zvezdni gost na klavirju sestavljajo hrbtenico vsake skladbe iz njihovega svežega albuma "Trilogy in Blue". Vsaka melodija je zgodba, ujeta v čutnem aranžmaju, ki spominja na toplino kantavtorskih pesmi. Trio nas bo popeljal na glasbeno potovanje skozi zvoke, ki so nekdaj zaznamovali ameriški srednji vzhod - od bluesa do soul glasbe, vse z občutkom neskončne prostranosti.

Zasedba:

-Volker Heinze - kontrabas

-Marcus Rieck - bobni in tolkala

-Posebni gost - klavir

 

LUD Literatura - založba / 19.00 / Poezija na podlago - Andreja Štepec in Vesna Liponik

 

Andreja Štepec in Vesna Liponik bereta iz izdaj Jesenožki, roko razje in nove pesmi.

Kaj: POEZIJA NA PODLAGO

Poezija na podlago je cikel pesniških branj izbranih avtorjev in/ali avtoric v dnevni sobi nastajajoče ludnice na Trubarjevi 51, ki bodo ob povabilu na branje povabljeni tudi, da s seboj prinesejo vinilno ploščo, ki bo ustvarila zvočno podlago njihovega nastopa. Svojo izbiro bodo v sproščenem pogovoru lahko utemeljili, lahko pa bodo o njej tudi molčali. Če vinilne plošče za podlago nimajo, si bodo svojo podlago lahko izbrali iz nabora plošč, ki jih imamo mi ali pa jim bomo primerno podlago izbrali brez njihovega sodelovanja, po ključnem načelu 'pustim se presenetiti'.

 

    .: izven Ljubljane

Kulturni dom Nova Gorica / 20.00 / Oktober Jazz: Gal Furlan Quartet

Gal Furlan Quartet, sestav štirih glasbenikov z ajdovsko-goriškega območja, predstavlja glasbo, ki jo lahko opredelimo kot fusion jazz z elementi, ki segajo v afro, funky, free jazz, rock … Svoje moči so glasbeniki združili na pobudo Gala Furlana, avtorja skladb, ki so jih v letu 2022 posneli na svojem prvencu Almost Blues. Furlan je že kot otrok kazal izredno zanimanje za igranje bobnov, ki ga je nadgradil v šoli Zlatka Kaučiča. Ustvarja predvsem na področju jazza in sodobne improvizirane glasbe, sodeloval je pri mnogih projektih v Sloveniji in izven meja države. Na odru mu bodo družbo delali izvrstni glasbeniki iz goriškega bazena šole Zlatka Kaučiča in zasedbe Kombo, kot so Jure Boršič, slovenski saksofonist najmlajše generacije, kitarist Anton Lorenzutti, ki je svoje prve 'glasbene korake' pričel delati prav pri Kaučiču, in basist Timi Vremec, ki se trenutno dodatno izpolnjuje pod budnimi ušesi Jošta Drašlerja.

Gal Furlan, bobni

Jure Boršič, tenorski saksofon

Anton Lorenzutti, kitara

Timi Vremec, bas

10€ / 14€

 

 

 

2. PREDAVANJA IN POGOVORI

 

Narodni muzej / 18.00 / Muzejsko predavanje Lilijane Žnidaršič Golec: Pisma vidnejših nemških protestantov 16. stoletja

 

Predavanje se bo osredotočilo na pisma tistih vidnejših nemških protestantov 16. stoletja, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, vendar niti v tuji niti v slovenski literaturi še niso bila deležna pozornosti. Gre za pisma Hartmanna Beyerja, Philippa Marbacha, Samuela Heilanda, Samuela Huberja in Jeremiasa Hombergerja. Razen Hombergerja, ki je napisal najmanj tri v Arhivu hranjena pisma, se je od drugih avtorjev ohranilo po eno pismo. Prav vsako pomeni dragocen kamenček v mozaiku našega védenja o protestantizmu.

Predavanje pušča ob strani bolje poznana pisma Jakoba Andreaeja in v zadnjem času po zaslugi Astrid Schweighofer podrobneje raziskana pisma Nikolausa Gallusa.

O predavateljici: dr. Lilijana Žnidaršič Golec je arhivistka za starejše arhivsko gradivo v Arhivu Republike Slovenije.

Vstop prost.

 

Dvorana Silvana Furlana Slovenske kinoteke / 16.00 / Ciril Oberstar in Martin Pogačar – Moč »odvidenja«: film, literatura in meje pogleda

Prispevek premišljuje potenciale in omejitve, ki jih vsebuje koncept odvidenja. Za ta namen avtorja analizirata izbor filmskih in literarnih del, ki jih pogledata skozi perspektivo zamejevanja in odkrivanja pogleda. Tako na primer Pogačar ugotavlja, da Markerjevo Mesto slovesa (La Jetée, 1962) iluzijo pogleda razdre do točke, ko vizualna pripoved, sestavljena iz statičnih fotografij, v kombinaciji z besedno pripovedjo skorajda anihilira statičnost in jo spravi v gibanje. Pripoved, ki ji elementarno manjka zveznih vizualnih podatkov, pripovedovalec prigoljufa v (gibljivo) življenje tako, da iluzijo filma sooči z iluzijo pogleda.

Na drugi strani Oberstar odvidenje išče v romanu Mesto in mesto Chine Miévilla, kjer avtor mesti Besźel in Ul Qoma z isto geografsko lego in zgodovino postavi v soobstoj v istem trenutku. Besźel in Ul Qoma sta kot palimpsesta, ki pronicata eden skozi drugega, dve realnosti, ki sta ena za drugo prepovedani, realnosti, ki se preprosto odvidita. Zelo podobno prakso, povezano z videnjem, najdemo v znanstvenofantastičnem romanu O življenju, vesolju in sploh vsem, nadaljevanju slovitega Štoparskega vodnika po galaksiji. Tu njegov avtor piše o pojavu, imenovanem »kajtebrižno polje«. Gre za »območje, ki ga ne opazimo oziroma nam prikrije nekaj, česar ne bi smeli opaziti, in sicer tako, da naši možgani mislijo, da nas to ne zanima«.

Brezplačne vstopnice bodo na voljo uro pred začetkom dogodka.

 

 

3. GLEDALIŠČE

 

Nova pošta / 18.30 in ob 20.30 / Delo in deklica I-V: Drame tlačank

Delo in deklica I–V: Drame tlačank na primeru istoimenskega teksta preizprašuje principe bralnih uprizoritev, kolektivnega soustvarjanja in sodobne dramske pisave. Besedilo se osredišča na pet žensk z različnimi življenjskimi okoliščinami v različnih delovnih zagatah, vsem pa je skupno prekarno delovno razmerje. Medtem ko je v prvi sezoni heterogena skupina ustvarjalk_cev s področij uprizoritvenih umetnosti drame med javnim branjem komentirala in tako kolektivno generirala novo dramsko besedilo z naslovom Nevarno razmerje med dramatiko in gledališčem, bo v drugi sezoni, v kateri bo vsak od petih dogodkov namenjen svojemu prizoru, ugotavljala, kako besedilo zveni, če ga preberemo s poudarki, značilnimi za različne dramske žanre in sloge, ali pa skozi referenčne pristope odmevnejših avtoric_jev in kolektivov, ki delujejo na področjih sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Ključno vprašanje tokratnih bralnih uprizoritev je, kolikšno fluidnost med žanri omogoča sodobna dramatika in kako prehajanje med njimi vpliva na besedilo kot celoto, na v njem obravnavane teme in na njihovo percepcijo.

 

Veliki oder SNG Drama / 18.00 / Jutranja zvezda

Karl Ove Knausgård v romanu Jutranja zvezda opisuje dogajanje, ki je skoraj v celoti skoncentrirano v dva septembrska dneva. V tem času se pred nami razprostira izjemen preplet različnih družinskih dram in fantastike, ta preplet pa pisatelj po svoji stari navadi nadgrajuje z esejističnim in ponekod že filozofskim pisanjem. Na prvi pogled je ta mešanica neukrotljiva, a se v gledališču ponuja možnost, da zgodbe posameznih junakov, ki jih Knausgård v romanu niza drugega za drugim, spremljamo istočasno, da se torej njegov bogati literarni svet razpre pred nami v vsej svoji širini. To se mi je zdelo najboljše izhodišče za dramatizacijo, saj lahko na ta način začnejo posamezni prizori komunicirati med seboj oziroma gledalca nagovarjati kot nova, neslutena celota. Seveda pa je bil takšen načrt zelo nepredvidljiv, saj je na papirju prepletati včasih tudi pet pripovednih tokov nekaj povsem drugega kot to početi na odru. Zato sem že vnaprej vedel, da bo zadnja verzija dramatizacije nastala na odru, med vajami.

 

Mala drama SNG Drama / 20.00 / Žene v testu

Spomin na izročilo – most med preteklostjo in sedanjostjo.

 

Dvorana Duše Počkaj CD / 20.00 / Na stežaj zaprta vrata

Da so družbena razmerja v 21. stoletju prešla meje »normalnosti«, ni treba prav posebej poudarjati. Vprašanje ob tem je, ali jih lahko kljub temu osmislimo tako, da znamo živeti skupaj in delovati za skupni cilj, ter predvsem ali to sploh iskreno želimo. Ali premoremo dovolj zdravo družbeno jedro, ki bi znalo vzpostaviti nove družbene temelje? In ko v boju z okoljskimi ekstremi »samozaščitniško« ravnanje narekuje beg ali umik v imenu varnosti, to obenem sproža občutke osamljenosti, izoliranosti in nemoči.

Vse te spremembe narekujejo omejitve in prilagoditve, kar kaže na klic po novi ureditvi, samoorganiziranju v načine sobivanja, avtonomne cone in komune. Predstava Na stežaj zaprta vrata vzpostavlja niz mogočih predlogov in načinov, kako ob različnih fizičnih omejitvah prostorov vseeno dosegati občutja svobode.

 

12€ / 10€ s popustom

 

PTL / 20.00 / Ana Cvelfar, Kaja Vajdetič, April Veselko: IZ DELCEV

 

Iz delcev v premislek ponuja svojevrsten način osmišljanja še-nepredstavljivega. Družbeno razumljivega ne poskuša spreminjati preko teles kot zaključenih celot, pač pa gib, besedo in zvok predlaga kot orodja za ustvarjanje utopičnega časa-prostora, ki ne deluje po logiki vsakdanjega življenja. S tem v trenutku uprizoritve ustvari subverzivni potencial za odpiranje horizontov možnega.

7€ / 5€ (dijaki, študenti, upokojenci)

Predhodna rezervacija na 040 345 477, @email, mojekarte ali uro pred predstavo v našem gledališču.

 

 

 

4. KINO

 

Dvorana Kinodvora / 16.15 / Pretekla življenja

Otroška prijatelja Nora in Hae Sung sta se prisiljena ločiti, ko njena družina emigrira iz Južne Koreje. Dve desetletji pozneje zdaj odrasla pisateljica živi v New Yorku s svojim ameriškim možem Arthurjem, Hae Sung pa sklene, da jo bo za nekaj dni obiskal …

Film, ki ga je navdihnilo režiserkino resnično življenje, svojo pripoved lahkotno, nežno in prefinjeno spleta do nepričakovano silovitega čustvenega vrhunca.

 

Dvorana Kinodvora / 18.30 / Jesensko listje

V helsinškem karaoke-baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo …

Kaurismäkijev »četrti del trilogije o proletariatu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti.

 

Mala dvorana Kinodvora / 19.30 / Pero

Film Damjana Kozoleta o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega (1965–2020). Poklon velikemu slovenskemu igralcu.

 

Dvorana Kinodvora / 20.30 / Oče in vojak

1917. Senegalski kmet Bakary Diallo se pridruži francoski vojski, da bi bil v bližini svojega sedemnajstletnega sina Thierna, ki je bil prisilno vpoklican. Pošljejo ju na fronto in skupaj se znajdeta sredi vojne vihre. Thierno, ki ga želi poveljnik odpeljati v osrčje bitke, se mora osamosvojiti in postati moški, Bakary pa je pripravljen storiti vse, da bi sina živega in zdravega pripeljal nazaj domov …

Epska pripoved o zamolčanem vidiku francoske zgodovine, hkrati pa intimen portret očetovske ljubezni.

PREMIERA

 

Dvorana Silvana Furlana Slovenske kinoteke / 18.00 / Andrej Šprah – Predpostavka »konca filma« kot pedagoški potencial vračanja k avtentičnosti filmske izkušnje

Projekciji filmov sledi predavanje Andreja Špraha. Osrednji premislek se bo osredotočil na tiste vidike fenomena »konca filma in kinematografije, kot ju poznamo«, ki vplivajo na uvajanje v film znotraj šolske prakse. V teoretskem prepletu Rolanda Barthesa, Amosa Vogla in Jean-Luca Nancyja bomo preko analize petih prevladujočih tipov gledalske izkušnje – individualne, skupinske, priložnostne, globalne ter digitalne – opredelili tiste dejavnike sprejemanja in zaznavanja filma, ki se dozdevajo najustreznejši za šolsko rabo.

Brezplačne vstopnice za pedagoge, vključene v program Kino-katedra.

 

Dvorana Silvana Furlana Slovenske kinoteke / 21.00 / Oroslan

V majhni vasi v Porabju umre moški, znan pod vzdevkom Oroslan. Novica o njegovi smrti se hitro razširi med vaščani. Dejanja postanejo besede in besede zgodbe. Da bi se lažje soočili z izgubo, vaščani obujajo Oroslanovo podobo skozi zgodbe o njegovem življenju. Ivanišinov film, ki lovi ravnotežje med resničnostjo in fikcijo, je poklon filmski umetnosti kot spominskemu stroju, ki ustvarja legende.