1. GLASBA

 

Hostel Celica / 20.00 / Sozvočja sveta: Samo Kutin

Basovska harfa, lira, n'goni, hurdy gurdy z akustičnimi resonatorji.

Koncert ob izidu plošče PROSTOR XI, Harfe, posnete poleti v zaledju kraškega roba in izdane pri Zavodu Murmur.

"Sprašujem se, če sem tu tujec - s svojimi harfami, okvirji z napetimi žicami, lesenimi telesi in opnami - pa si kmalu priznam, da sem tu tujec le toliko, kot to sam hočem. Na meni je, če svojo nit vtkem v to kričečo preprogo. Ne vabi in ne izključuje, prav tako kot vse druge me sprejema, ker sem pripravljen tkati. "

    ~ Samo Kutin, spremni tekst na albumu PROSTOR XI

Vstop prost.

 

Channel Zero / 20.00 / City of The Sun

 

Newyorška zasedba City of the Sun je žanrsko raznolik akustični trio, ki v svojem zvoku združuje ljubezen do indie rocka, flamenka in gypsy jazza. City of the Sun, ki ga je okoli leta 2010 ustanovil kitarist John Pita, sestavljata še kitarist Avi Snow in tolkalist Zach Para. Skupina, ki je svoj zvok izpopolnjevala na newyorških ulicah, je prvič pritegnila širšo pozornost, ko je leta 2013 nastopila na konferenci TED. Leto pozneje so izdali EP Live at the Factory. Sledil je drugi EP in skupina je podpisala pogodbo z založbo Chesky Records. Leta 2016 je skupina City of the Sun izdala svoj debitantski dolgometražni album To the Sun and All the Cities in Between, ki je debitiral na 12. mestu lestvice Billboard Jazz Albums. Leta 2022 pa še nov EP Segunda Alma. Newyorški trio je spremenil dojemanje instrumentalne glasbe in k tej zvrsti pritegnil povsem novo generacijo poslušalcev. Zvok skupine ima vrsto vplivov, vključno z indie rockom, ameriškim folkom, flamenkom in bluesom; poimenovali so ga svetovni, filmski, mešanica med Rodrigo y Gabriela in Explosions in the Sky.

18€

 

Gromka / 20.00 / Ignor sedem

Sedma izvedba festivala Ignor trka na naša vrata in vašo vest.

V treh dneh (od ponedeljka do srede) se bo v klubih Channel Zero in Gromka zvrstilo okoli 25 umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo na poljih poezije, proze, glasbe, eksperimentalnega zvočenja, performansa in še česa.

20.00 / vrata

20.30 / uvod

20.35 / Improkolumna Miha Zadnikar (kritična beseda)

20.42 / Tara Ferbežar Flegner (poezija)

20.49 / Lara Božak in Anže Kristan (poezija in zvočenje)

21.04 / Ana Čavić (performans)

21.14 / Iztok Osojnik (poezija)

21.24 / Jure Besni Dante Bernik (poezija)

21.34 / Nela Poberžnik (poezija)

21.44 / Lazar Prendović - Srbija (poezija)

21.54 / Aleksa Krstić - Srbija (poezija)

22.04 / Damir Damir - Srbija (poezija)

22.14 / Lenart Sušnik (poezija)

22.24 / Nežka Struc in Kikiriki (poezija in nojz)

22.54 / k o n e c

 

Klub CD / 19.30 / Flor de Toloache



Bend, ki sta ga leta 2008 ustanovili Mireya Ramos in Shae Fiol, je zaslovel z nastopi na podzemnih postajah New Yorka in hitro postal ljubljenec medijev s predstavitvijo v New York Timesu leta 2013. Štiri leta pozneje so prejele latinskega gremija za najboljši ranchera mariachi album. Dandanes še naprej osvajajo srca oboževalcev progresivne in tradicionalne mariachi glasbe s svojo izrazito umetniško vizijo in prefinjeno, razsvetljeno interpretacijo. Različne etnične pripadnosti in glasbena ozadja kvarteta so presegli kulturno in spolno pripadnost ter utirajo nove poti.

Shae Fiol, glas; Vihuela Mireya Ramos, glas, violina; Elena Lacayo, guitarrón (mehiška kitara); Anna Garcia, trobenta.

18€ (12€ za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)

 

 

 

2. PREDAVANJA IN POGOVORI

 

Dvorana Silvana Furlana Slovenske Kinoteke / 16.00 / Nina Cvar – Kulturna logika umetne inteligence v filmu in onkraj

Zdi se, da je umetna inteligenca postala nekakšna referenčna točka v razpravah o stanju v sodobni družbi, potrjujoč tezo Isabelle Hermann, ki v zvezi s tropi o umetni inteligenci zapiše, da ti delujejo kot povečevalna stekla aktualnim družbenopolitičnimi izzivom. Znotraj sodobne filmske produkcije se umetna inteligenca sicer pojavlja v povezavi z znanstvenofantastičnim žanrom, ki nastane skupaj z modernostjo in poskuša misliti njena protislovja. Ob pregledu sodobne filmografije lahko sicer opazimo, da umetna inteligenca deluje na dveh ravneh: kot dramaturško orodje in kot metaforično sredstvo. 

Toda bolj kot na študijo modusa delovanja umetne inteligence na filmu se bo pričujoče predavanje osredotočalo na poskus diagnoze t. i. kulturne logike umetne inteligence v filmu in onkraj, pri čemer bo za izhodišče vzelo premislek o razmerju med produkcijo in reprodukcijo, kar je v razpravi o odnosu med politiko in estetiko koncipiral Walter Benjamin v poznih tridesetih letih 20. stoletja.

Da bi odgovorila na zastavljeno vprašanje, bom predavanje razdelila na dva temeljna sklopa: v prvem delu bom določila nekatere temeljne trope, povezane z umetno inteligenco v sodobni filmski produkciji, v nadaljevanju pa bom razmišljala o estetiki globalnega kapitalizma in mestu umetne inteligence v njej. 

Brezplačne vstopnice bodo na voljo uro pred začetkom dogodka.

 

Avditorij narodne galerije / 18.00 / Predavanje dr. Tomislava Vignjevića: grbi slovenskih dežel v umetninah, povezanih z Maksimilijanom I.

V času vladavine cesarja Maksimilijana I. (1459-1519) je po njegovem naročilu nastala cela vrsta izjemnih umetnin, ki so nadvse pomembni propagandni in umetniški spomeniki tega obdobja začetka novega veka. V tem okvirju so nastala tudi dela, ki so povezana s slovenskimi deželami, saj so na njih grbi notranjeavstrijskih dežel, ki lahko med drugim ponazarjajo »kraljevino Sklavanijo«, kot si jo je zamislil Maksimilijan I., ali pa pričajo o njegovih vladarskih aspiracijah. Predavanje bo zatorej posvečeno grbom slovenskih dežel na slovitem Slavoloku Maksimilijana I., na Zmagoslavnem pohodu in v Grbovni knjigi. Ta dela nam zelo natančno predstavijo umetniška hotenja in politične načrte Maksimilijana I., tudi v povezavi s slovenskimi deželami.

Tomislav Vignjević (1962) je umetnostni zgodovinar in likovni kritik. Področja, ki se jim posveča, so predvsem poznogotska in renesančna ter moderna in sodobna umetnost. Bil je višji kustos v Narodni galeriji (1992-2000) in izredni profesor na Univerzi na Primorskem (2005-2017), od 2004 pa je zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru. Deluje tudi kot zunanji sodelavec Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je avtor petih knjig (Mojster Kranjskega oltarja (1996), Trije redovi sveta (2004), Mrtvaški ples v Istri: Beram in Hrastovlje (2013), Besede o podobah (2018), Depictions of the three orders and estates (2019)) ter številnih razprav in katalogov o starejši in moderni umetnosti. Težišče njegovih raziskav je na ikonoloških aspektih umetnosti in na politični ikonografiji zgodnje novoveškega slikarstva.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

 

 

 

3. GLEDALIŠČE

 

Nova pošta / 18.30 in ob 21.30 / Delo in deklica I-V: Drame tlačank

Delo in deklica I–V: Drame tlačank na primeru istoimenskega teksta preizprašuje principe bralnih uprizoritev, kolektivnega soustvarjanja in sodobne dramske pisave. Besedilo se osredišča na pet žensk z različnimi življenjskimi okoliščinami v različnih delovnih zagatah, vsem pa je skupno prekarno delovno razmerje. Medtem ko je v prvi sezoni heterogena skupina ustvarjalk_cev s področij uprizoritvenih umetnosti drame med javnim branjem komentirala in tako kolektivno generirala novo dramsko besedilo z naslovom Nevarno razmerje med dramatiko in gledališčem, bo v drugi sezoni, v kateri bo vsak od petih dogodkov namenjen svojemu prizoru, ugotavljala, kako besedilo zveni, če ga preberemo s poudarki, značilnimi za različne dramske žanre in sloge, ali pa skozi referenčne pristope odmevnejših avtoric_jev in kolektivov, ki delujejo na področjih sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Ključno vprašanje tokratnih bralnih uprizoritev je, kolikšno fluidnost med žanri omogoča sodobna dramatika in kako prehajanje med njimi vpliva na besedilo kot celoto, na v njem obravnavane teme in na njihovo percepcijo.

 

Veliki oder SNG Drama / 19.30 / Antigona

Antigona Dominika Smoleta velja za najpomembnejšo slovensko dramo, ki od nastanka pa vse do zdajšnjih časov ni izgubila poetične moči in miselne veljave. Ko ob teh dejstvih znova preverjamo tudi moč njenih odrskih podob in uprizoritvenih potencialov, ugotavljamo, da nam aktualnosti, ki je ultimativna zahteva naše zdajšnjosti, v njej ne bo treba dolgo iskati ali ji je celo dopisovati, saj aktualnost kar kriči iz Smoletovih dvoumnih verzov. Tudi danes je svet, ki je v vseh svojih razsežnostih samo še Kreontov svet, poln trupel, ki čakajo milost groba in terjajo mnoga pojasnila. Če sta Eteokles in Polinejk še umirala za svoje in morda tudi naše skupne ideale, pa v današnjih bratomornih vojnah ljudje umirajo samo še za eno, Kreontovo korist. Na bojnih poljih, v masovnih grobnicah in na dnu morja leži toliko trupel, toliko Antigoninih bratov in sester, da jih nikoli ne bo mogla vseh pokopati. To je tista groza, ki zdaj govori iz Smoletovih verzov, tista trpkost, ki nenehno duši upanje.

Priredil Janez Pipan.

 

    .: ljubljanske produkcije na gostovanjih

Dom kulture Kamnik / 20.00 / Paloma

Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes?

 

Delavski dom Trbovlje / 19.30 / Še vedno Alice

Pogled v notranjo pokrajino znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene Alzheimerjeva bolezen.

 

 

 

4. KINO

 

Dvorana Kinodvora / 17.00 / Jesensko listje

V helsinškem karaoke-baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo …

Kaurismäkijev »četrti del trilogije o proletariatu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti.

 

Mala dvorana Kinodvora / 18.20 / Telo

Režiserka Petra Seliškar je dve desetletji spremljala bližnjo prijateljico Urško, ki se bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Urška, nekoč manekenka, zdaj profesionalna pianistka, se sooča z nevsakdanjimi izzivi, pri tem pa nikoli ne izgubi svojega neuklonljivega duha. Film združuje intimne pogovore, osebne arhive in impresionistične podobe, da bi se poglobil v skrivnosti človeškega telesa ter razkril moč umetnosti in prijateljstva.

Intimni dokumentarec raziskuje izjemno življenje in zapleteni notranji svet ženske, ki je dvajset let preživela na robu med življenjem in smrtjo. Zgodba o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha.

 

Dvorana Kinodvora / 19.30 / Morilci cvetne lune

Na začetku dvajsetega stoletja so pripadniki plemena Osage na svojem ozemlju v Oklahomi odkrili nafto in čez noč postali najbogatejše ljudstvo na svetu. Njihovo bogastvo pa je kmalu pritegnilo pozornost belih priseljencev … 

Lokalni vplivnež William Hale velja za prijatelja staroselcev. Ko se iz velike vojne vrne njegov nečak Ernest, ga Hale nagovori, naj se zbliža s premožno Mollie … 

Najnovejši film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. 

 

Mala dvorana Kinodvora / 20.30 / Pero

Film Damjana Kozoleta o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega (1965–2020). Poklon velikemu slovenskemu igralcu.

 

 

Dvorana Silvana Furlana Slovenske Kinoteke / 19.00 / Zadnji in prvi ljudje

Jóhann Jóhannsson, priznani islandski glasbenik in avtor filmske glasbe, je z vizionarsko distopičnim avdiovizualnim esejem Zadnji in prvi ljudje ustvaril prodoren in liričen razmislek o koncu človeštva, spoj skoraj nezemeljske glasbe z monumentalnimi 16-milimetrskimi posnetki spomenikov iz bivše Jugoslavije. Filmsko pripoved po odlomkih iz istoimenskega znanstvenofantastičnega romana Olafa Stapledona ozvočuje glas Tilde Swinton.

 

Dvorana Silvana Furlana Slovenske Kinoteke / 21.00 / 2046

V ne tako oddaljeni prihodnosti je vsa Zemlja povezana z obsežnim železniškim omrežjem. Na vlaku poskušajo osamljeni potniki doseči skrivnostno sobo 2046. Znotraj sobe naj ne bi prihajalo do nikakršnih sprememb – ni ne izgube ne žalosti. V filmu se spretno prepletajo podobe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki odpirajo vprašanja medčloveških odnosov – ljubezni in osamljenost.