PREZGODI

Kino Bežigrad // 15.00 // 36. LIFFe: Hudič kadi

Psihološka drama v družinski hiši v mehiškem predmestju ponuja intrigantsko podobo vsakdana, ki ga premešajo naivna otroška domišljija, zgodbice o peklenščku in kruta realnost, povezana z izginotjem staršev.

Ciudad de Mexico v začetku devetdesetih, tik pred prihodom papeža. Zdi se, da predmestno naselje bolj kot blaženost prevevajo demonske sile. Romana je prisiljena skrbeti za peterico otrok, ki jih je najprej zapustila duševno bolna mama, nato pa še oče. Po svojih močeh skuša skrbeti za vnuke, a opozarjanje, da je v bližini hudič, ki se želi polastiti njihovega domovanja in teles, ni najboljša popotnica za preživljanje brezskrbnih otroških dni. Nenavadna družina se skoraj povsem odtuji od zunanjega sveta. Potem nekega dne na vrata potrka policija, da bi otrokom poiskala nov dom. 

AGRFT Kinodvorana // 15.50 // 36. LIFFe: Dva tožilca

Mladi tožilec se ob velikih Stalinovih čistkah odloči spopasti s totalitarnim režimom, ki množično obsoja nedolžne ljudi.

Sovjetska zveza leta 1937. V skrbno varovanem zaporu vsak dan zažgejo na tisoče pisem domnevnih nasprotnikov režima, ki jih ti pošiljajo svojcem in Stalinu s prošnjo po pomilostitvi. Zaradi ene bežne odločitve pa eno izmed pisem vendarle prispe na svoj naslov. Prejme ga mladi tožilec Kornev, ki se takoj odpravi v zapor, da bi spoznal pošiljatelja. Izkaže se, da je pismo poslal oslabeli možakar, ena številnih žrtev skorumpiranih agentov Stalinove tajne policije NKVD. Kornev se kot zaprisežen bolševik zaveda, da obtožbe režima ne zdržijo pravne presoje. Njegovo iskanje pravice ga bo popeljalo vse do pisarne generalnega državnega tožilca v Moskvi. 

Kinodvor, dvorana // 16.00 // 36. LIFFe: Kontinental ’25

Zgodba sodne izvršiteljice, ki se čuti odgovorna za smrt brezdomca, odpira moralno dilemo in duhovito obravnava aktualne romunske teme, kot so postsocialistično gospodarstvo, stanovanjska kriza in nacionalizem.

V transilvanskem mestu Kluž obupani brezdomec naredi samomor, in to ravno nekaj ur po tistem, ko je z njim govorila Orsolyja, sodna izvršiteljica, ki je vodila postopek prisilne izselitve. Čeprav je postopala v skladu z navodili in pooblastili, se nikakor ne more osvoboditi občutka krivde. Namesto da bi z družino odšla na načrtovan dopust v tujino, v svoji glavi premleva, kaj bi lahko storila drugače. Zdi se ji namreč, da nihče ne razume njene dileme. Tavajoč po mestu sreča nekdanjega študenta. A to je le ena od rahlo absurdnih in komičnih situacij, v kateri se znajde Orsolyja pri reševanju svoje težave.

Kosovelova dvorana // 16.00 // 36. LIFFe: Yugo Florida

Zoranovo zavoženo, osamljeno, smisla oropano življenje se obrne na glavo, ko se odloči, da bo prevzel skrb za svojega odtujenega na smrt bolnega očeta.

Zoran dela za srbsko resničnostno oddajo. Kronično je neprespan zaradi nočne izmene – tekmovalce nadzoruje, medtem ko spijo, da bi zaznal, če bi se v tem času po naključju zgodilo kaj zanimivega. Najbolj vznemirljiv del njegove službe je trenutek, ko na skrivaj vstopi v domovanje tekmovalcev in jim napolni hladilnik. Zjutraj se vrne v stanovanje, ki ga deli z zakajenim sostanovalcem, zaspi na kavču in se zvečer ponovno vrne na delovno mesto. V tej rutini obupano vztraja, vse dokler njegov godrnjavi, trmasti, odtujeni oče ne zboli. 

Kino Bežigrad // 17.00 // 36. LIFFe: Noro

Inovativna romantična komedija Paola Genoveseja (Popolni tujci), v kateri dobijo protislovne misli protagonitov človeško podobo, je največja italijanska filmska uspešnica letošnjega leta.

Po naključnem srečanju v baru se 35-letna restavratorka pohištva Lara in 50-letni ločeni učitelj Piero dogovorita za prvi zmenek pri njej doma. Oba nosita s seboj čustveno prtljago, ampak si želita novega začetka. Vodijo ju njuni notranji »glasovi« v podobi štirih moških in štirih žensk, ki se pričkajo, kako naj se Pietro in Lara vedeta na romantični večerji. Laro nagovarjajo odločna Alfa, zapeljiva Trilli, divja Scheggia in sanjava Giulietta, Piera pa racionalni Profesor, strastni Eros, razočarani Valium in romantični Romeo.

Slovenska kinoteka // 17.00 // 36. LIFFe: Travna reka

Gospodinja s Floride po incidentu s pištolo pobegne z moškim, ki ga je pravkar spoznala. Film ceste brez ceste, ljubezenska zgodba brez ljubezni in kriminalka brez zločina.

V propadajočem mestecu med Miamijem in Evergladesom nesrečna gospodinja Cosy hrepeni po pustolovščini. Ko neke noči v bližnjem baru sreča samotarja Leeja Raya, med njima preskoči iskra in po nesreči se sproži pištola. Misleč, da sta zagrešila umor, pobegneta s prizorišča, a zaradi svoje naivnosti in omejenega bančnega računa ne prideta daleč. 

PREPOZN

I.  GLASBA

metametameta

Gala hala // 20.00 // Bad Cop / Bad Cop (ZDA) + Svetlanas (IT)

Skupina Bad Cop/Bad Cop je ameriška punk rock skupina, ki prihaja iz Južne Kalifornije. Ustanovljena je bila leta 2011, znana je po energiji, močnih vokalih, predvsem pa feminističnem sporočilu in družbeno kritičnih besedilih. V skupini igrajo izključno ženske, kar jo loči od večine punk rock bendov. Njihov zvok sestoji iz prepleta melodičnega punk rocka z elementi klasičnega kalifornijskega punk zvoka, dobro poznanega iz skupin kot so Nofx, Rancid ali The Distillers. Pogosto vključujejo večglasno petje in politično angažirana besedila. So del sodobne punk scene, ki spodbuja raznolikost, enakopravnost spolov in družbeno pravičnost.

Oder bodo ogrevali milanski Svetlanas, ki stavijo na mešanico trashcora in hardcore punka, čemur dodajo še ščepec komičnosti. Band, ki, kamorkoli pride, osupne publiko. Ni se jih kar tako prijel sloves divjih performerjev. Ob omembi njihovega imena je zraven vedno govora o odličnih, ekstremnih, kaotičnih in udarnih nastopih, ki človeka težko pustijo hladnega. Kot omenjeno na meniju ne bo (dubajske) čokolade, vsekakor pa bo divji punk plesni večer in razmišljanja o sporočilih, ki jih banda nosita s sabo.

ne-meta

Hupa Brajdič // 20.00 // Taktišče # 37 

Četrto Taktišče sezone 2025/26 se približuje in prvič v sezoni gostimo inozemski bend, ki je trenutno na turneji.

Godli vam bodo:

1. set:

Tisa Neža Herlec – glas

Andrej Fon – najbrž saksofon, klarinet?

2. set:

Aquiles Navarro – trobenta

Manos Barkatsas – kitara

Giotis Damianidis – baritonska kitara

Aleksandar Škorić – bobni

Withe the support of Flanders, State of the Art

Prostovoljni prispevki, pivo, vino, šnopc, najverjetneje rezidenti sosednjih hodnikov ...

Kino Šiška // 20.00 // Tigran Hamasyan

Tigran Hamasyan je priznani armenski pianist in skladatelj, znan po edinstvenem prepletu jazzovske improvizacije, progresivnega rocka in armenske ljudske glasbe. Klavir je začel igrati pri treh letih, že v najstniških letih pa je zmagal na Montreux Jazz Festivalu in prestižnem tekmovanju Inštituta Theloniousa Monka. Od takrat je izdal vrsto odlično sprejetih albumov pri založbah, kot so Nonesuch, ECM in Universal France, ter prejel številne nagrade. The Guardian ga je razglasil za fenomenalnega pianista, Downbeat je pohvalil njegov izjemen občutek za dotik, Jools Holland pa ga je označil za briljantnega glasbenika – to je le delček navdušenih odzivov, ki jih je požel tekom kariere.

Prulček // 20.30 // Zhlehtet

Jazz, folk, elektronika – trije glasbeni svetovi, ena improvizacija.

Pripravite se na jazz, kot ga še niste slišali! Zhlehtet pod vodstvom maestra Roka Zalokarja bo odpeljal vaša ušesa v neznane kotičke, kjer se akustična poezija sreča z elektronskimi vibracijami in drznimi improvizacijami, ki premikajo meje časa in prostora.

Kolektiv se pojavlja se v različnih konstelacijah in tako stalno sledi svežemu navdihu. Izhaja iz tradicije spiritualnega jazza in je predan sporočilu trenutka in skupnemu razumevanju. Združuje najvidnejše glasbenike nove (ob)jazzovske generacije, ki so poleg samosvojega izraza na instrumentu tudi skladatelji in ustvarjalci.

ne-Ljubljana

Delavski dom Trbovlje // 18.30 // Koncert Grafenauer Flamenco Project: Ventana Abierta

Grafenauer Flamenco Project je zasedba, ki pod vodstvom Izidorja Erazma Grafenauerja izvaja avtorsko glasbo novodobnega flamenka, ki vsebuje elemente klasične glasbe, jazza in t.i. svetovne glasbe. Pri projektu sodelujejo vodilni slovenski glasbeniki, med njimi basist Jošt Lampret, violinistka Ana Mezgec, violončelist Bernardo Brizani, trobentar Tomaž Gajšt ter tolkalist Nino Mureškič.

V letu 2024 so izdali svoj prvi avtorski projekt »Ventana abierta«. Program sestavljajo avtorska dela, ki temeljijo na flamenko palosih, vsaka skladba pa odraža refleksijo avtorjevega doživljanja sveta okoli sebe, večletno predanost snovanju albuma in poglobljeno umetniško raziskavo. Z mešanico tradicionalnih elementov in sodobnih glasbenih pristopov predstavlja svež in izrazito izrazen, a spoštljiv pogled na to mojstrsko glasbeno zvrst.

II.  DRUGO

SNG Drama // 19.00 // Prva beseda je mama, Vranica

Dramski besedili Tjaše Mislej in Pie Vatovec Dirnbek prek kompleksnih zgodb, komentarjev in zanimivih situacij razpirata vprašanje materinstva. Na eni strani je odnos družbe in njenih pričakovanj do posameznic_kov in na drugi strani so njihove življenjske situacije. S simbiozo dveh dramskih besedil in avtorskih razmislekov o poziciji materinstva v današnji družbi bomo tako načeli vprašanje dvojnosti v odnosu do te tematike. Kako torej danes, znotraj kapitalistične ideologije, misliti mame in materinstvo? Skušali bomo razumeti, kaj so miti, ki smo jih kot družba ustvarili o materinstvu in zakaj, da bi lažje razumeli to razdvojenost, do katere se kot posamezniki hote ali nehote opredelimo.

SNG Drama // 19.30 // Osvoboditev Skopja

Drama Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića je s kultno uprizoritvijo, ki je žela nagrade na mednarodnih gostovanjih, v sedemdesetih letih močno zaznamovala jugoslovansko gledališče. Skozi perspektivo šestletnega Zorana doživljamo izkušnjo druge svetovne vojne: mama Lica se zaradi preživetja družine zaplete z nemškim oficirjem, stric Georgij se vrne kot invalid in svoje trpljenje utaplja v alkoholu … Z današnjega vidika so v središču tega vznemirljivega besedila posledice vojne za družino, ki jo je Zoran kot otrok izgubil. Zgodila se je svoboda, zgodilo se je življenje, on je odrasel. Ostali pa so drobci, ki se vedno bolj povezujejo v koherenten spomin, v celovito zgodbo tragedije neke družine in njenih bližnjih v vojni krajini razrušenega doma in uničene narave.

Mladinsko // 20.00 // Mačke niso edine, ki imajo devet življenj

Neotradicionalni cirkuški kabaret kolektiva Cirque Queer predstavi vratolomni nastop na meji med spektakularnim in uporom, med divjo lepoto in surovo željo. Ko nastopajoči stopajo po vrvi, napeti med globoko osebnim in brezsramno intenzivnim, med sijajem in razkrojem, se soočajo z nadlegovanjem, nasiljem in globoko osamljenostjo, hkrati pa ustvarjajo prostor za aktivizem, kolektivno radost, praznovanje in opolnomočenje.

Kolektiv kabarejskih in cirkuških umetnikov, klovnov in kvirovskih aktivistov Cirque Queer (FR) je leta 2020 ustanovila Lia Rose Plissot, da bi osvojili javni prostor, kjer postaja samo bivanje vse bolj nevarno. Sčasoma je kolektiv rastel, postal močnejši in večji. Danes uprizarjajo različne kabarete, večerne predstave, tehno v živo, DJ nastope in ulično predstavo.

III.  KINOKINOKINO

36. LIFFe

Dvorana AGRFT // 18.15 // Histerični

Ko na snemanju filma zgori izvod Korana, se začne mrzlično iskanje krivca za incident, ki pretrese celotno ekipo.

Filmska ekipa pripravlja celovečerec o rasističnih napadih na turško manjšino v Nemčiji. Nekega dne na snemanju zagori izvod Korana, dokazov o sprevrženem dejanju pa ni. Kdo bi lahko bil storilec? Režiser Yigit, ki sicer pravi, da ga politika ne zanima in mu je v resnici mar le za njegovo kariero? Producentka Lilith, ki hoče iz filma na vsak način narediti uspešnico? Ali pa morda statist Mustafa, ki želi tudi sam snemati filme? Asistentka režije Elif poskuša razvozlati primer in rešiti svojo kožo, predvsem pa preprečiti, da bi incident ogrozil celoten projekt.

Kinodvor // 18.20 // Mlade matere

Brata Dardenne se vračata s še enim pristnim vpogledom v življenje nižjih družbenih slojev. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

V Liegu v Belgiji se nahaja dom za mlade matere, v katerem najstnicam, ki so pravkar rodile ali pa še bodo, pomagajo pri učenju in spoznavanju materinskih opravil. Pokažejo jim, kako je dojenčke treba hraniti in negovati. Če si tega želijo, jih podučijo, kako navezati stik z morebitnimi posvojitelji. Srečujejo se tudi z resnejšimi težavami, kot so odvisnost, zlorabe, depresija in brezdomstvo. Dekleta tu tvorijo skupnost v polnem pomenu besede. Samo skozi povezanost in skupno reševanje težav lahko namreč premostijo izzive, ki jih je življenje postavilo pred njih.

Slovenska kinoteka // 18.45 // Pesnitev o morju

V veličastni, lirično zasnovani pesnitvi o preobrazbi pokrajine in kolektivne zavesti ob gradnji hidroelektrarne na Dnepru Solnceva preplete osebne usode s tokom zgodovine.

Vasica ob reki Dneper doživlja svoje zadnje dni: ob zagonu hidroelektrarne jo bo zalila voda, vse prebivalce pa bodo preselili. Zdajšnji in nekdanji prebivalci vasi se zberejo, da bi se še zadnjič poslovili od kraja svojega otroštva. Spomin, preobrazba in modernizacija se združijo v sago o napredku, v kateri se glas in pogled prosto pretakata med različnimi protagonisti, megalomanska razsežnost projekta jezu pa je v nasprotju s premišljenimi notranjimi monologi. Miniaturne pripovedi, v katere so vključeni različni ljudje, pripovedujejo o žalosti, bolečini in hrepenenju po ljubezni.

Kosovelova dvorana, Cankarjev dom // 18.50 // Modra čaplja

Kanadska režiserka madžarskega rodu spretno prepleta dokumentarne elemente s surovo fikcijo lastnega otroštva, zaznamovanega z značilnimi izzivi asimiliranja tujcev.

Šestčlanska madžarska družina se sredi devetdesetih let vseli v novo domovanje na Vancouvrovem otoku. V želji, da bi se čim manj vpadljivo vključili v majhno primestno skupnost, želita starša omejiti druženje svojih otrok. Ampak to ni tako preprosto, saj bi osemletna Sasha želela navezati čim več stikov z vrstniki, medtem ko Jeremy, odraščajoči sin iz mamine predhodne zveze, deluje precej čudaško in nepriljudno. Medtem ko se zdi materi in očimu Jeremijevo problematično početje že na meji kriminala, Sasha bratovo drugačnost doživlja povsem drugače – brez sramu in celo s kančkom občudovanja.

Linhartova dvorana, Cabkarjev dom // 19.00 // Belo se pere na devetdeset

Pretresljiva, duhovita, brutalno iskrena, a navdihujoča filmska pripoved Bronje Žakelj, posneta po njenem istoimenskem avtobiografskem romanu.

Osrednja junakinja filma je Bronja, ki jo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Potem ko ji zaradi raka umre mama, se mora s to zahrbtno boleznijo v mladosti soočiti še sama. Kljub številnim skoraj nepremostljivim življenjskim oviram se Bronja z izzivi spoprime tako, da se solze prepletajo s smehom in optimizmom.

Kino Bežigrad // 19.00 // Novi val

Igrani prikaz nastanka Godardovega kultnega prvenca Do zadnjega diha s črno-belo estetiko in manj znanimi igralci tudi sam sledi metodam francoskega novega vala.

Pariz ob koncu petdesetih let. Jean-Luc Godard je viden član ekipe prodornih, intelektualnih filmskih kritikov pod okriljem revije Cahiers du Cinéma. Ker vsi kritiki okoli njega snemajo svoje celovečerce, začuti, da mora poskusiti tudi sam. Za film o kriminalcu Michel Poiccardu zbere ekipo, na čelu katere sta malo znani igralec Jean-Paul Belmondo in vzpenjajoča se ameriška igralka Jean Seberg. Vendar pa na snemanju vse prisotne preseneti Godardov način dela. Mladi filmar namesto klasičnih metod prisega na improvizacijo, naključja in snemanje prizorov brez ponavljanja. Nekaj vsem nenavadnega se izkaže za prelomen trenutek v zgodovini filma. 

Kinodvor // 20.40 // Mati

Sodobna uprizoritev življenja in dela Matere Terezije, ki je v interpretaciji igralke Noomi Rapace hkrati vernica in srdita upornica.

Kalkuta, Indija, avgusta leta 1948. Terezija je naveličana svoje vloge učiteljice v samostanu sester Loreta, zato v Vatikan pošlje prošnjo za ustanovitev lastne redovne skupnosti. Čakanje na odgovor traja celo večnost, ona pa se medtem sooča z občutno konkretnejšimi problemi. Njena naslednica, sestra Agnieszka, je namreč zanosila, kar Terezijo močno razjezi, saj sama ne bi nikoli žrtvovala svojega poslanstva zaradi tosvetnih užitkov. Tako se znajde pred dilemo, ki izzove njene ambicije in preizkusi njeno vero. Gre za odločitev, ki se bo izkazala za točko preloma na njeni življenjski poti.

Slovenska kinoteka // 20.50 // Aleluja, zabušant sem

Muzikal o newyorškem potepuhu, ki se zaljubi v županovo dekle, potem ko jo reši pred poskusom samomora.

Bumper je newyorški brezdomec, ki verjame, da je svoboda pomembnejša od denarja in materialnih dobrin. Nekega dne pa reši premožno June, se vanjo zaljubi in se nenadoma znajde v v svetu, povsem drugačnem od svojega dotedanjega uličnega obstoja. Film skozi lahkotno zgodbo odpira pereča vprašanja velike gospodarske krize, kot so brezposelnost, razredna neenakost in iskanje smisla v negotovih časih. 

Kosovelova dvorana, Cankarjev dom // 20.50 // Božanska komedija

Režiser in producentka se z vespo odpravita na podtalno misijo, da bi svoj film prikazala iranskemu ljudstvu. Satirični skupek filmskih vinjet kritično osvetljuje absurdnost iranske cenzure.

Bahram je 40-letni iranski režiser, ki je vse svoje filme posnel v turško-azerbajdžanskem jeziku, a nobeden od njih zaradi cenzorskih pravil ni bil prikazan v njegovi domovini. Ko ministrstvo za kulturo zavrne tudi njegov zadnji projekt, se Bahram odloči za skrajno potezo. Skupaj s producentko, ki se nikoli ne obotavlja izreči, kar misli, se z vespo odpravita na drzno misijo: film bosta pokazala iranskemu občinstvu, pa naj stane, kar hoče! Zaobiti bosta morala vladno cenzuro ter se spopasti z absurdno birokracijo in lastnimi dvomi, pri tem pa jima kokain, ki z drona pade v njune roke, ter samozvani prerok, ki ga pobereta na poti, nista v prav nobeno pomoč.

Kino Bežigrad // 21.00 // Ni druge izbire

Velemojster južnokorejske kinematografije Park Chan-wook je svoj novi film o moškem, ki po izgubi službe vzame stvari v svoje roke, ustvarjal kar dvajset let.

Man-soo je specialist za proizvodnjo papirja. Po petindvajsetih letih delovnih izkušenj je tako zadovoljen z življenjem, da lahko brez težav reče: »V življenju imam vse.« Ampak ko možakar preživlja brezskrbne dni s svojo ženo, otrokoma in psoma, mu nenadoma sporočijo, da so ga odpustili. Man-soo je odločen, da bo v treh mesecih našel novo službo, da bo lahko še naprej skrbel za svojo družino. Po letu dni neuspešnega iskanja mu grozi, da bo izgubil hišo, za katero je tako garal. Ko zavrnitve postanejo vse bolj ponižujoče, Man-soo naredi konec neodločnosti in sprejme odločitev: Če ni delovnega mesta zanj, bo do njega pač prišel tako, da bo sam pometel s konkurenco. 

Kinodvor

Mala dvorana // 17.30 // Novi sošolci

Toni Cahunek / Slovenija / 2025 / 89 min / slovenščina, angleščina, albanščina, podnapisi

Slovensko gospodarstvo se zanaša na delavce iz Kosova, toda kako družba sprejema njihove otroke? Dokumentarec spremlja štiri albansko govoreče učence iz Kosova, ki se spopadajo s slovenskim šolskim sistemom.

Mala dvorana // 19.30 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.