Glasba

Kino Šiška, ob 20.00: (Ne)Klasično: Mna3 Trio

Klasični koncertni programi so pogosto zgrajeni okoli velikih form – simfonij, sonat, koncertov. A obstaja tudi drugačen svet klasične glasbe: svet kratkih skladb, glasbenih miniatur, ki trajajo le nekaj minut, a so izjemne.

To so skladbe, ki jih na odrih redko slišimo – ne zato, ker bi bile manj kakovostne, temveč zato, ker jih je težko umestiti v običajen koncertni okvir. Na tokratnem koncertu pa jim dajemo glavno vlogo. Glasba se bo prepletala s svetlobnimi efekti, prostorom in premišljeno dramaturgijo. To bo večer, ki se bo zavestno izogibal pravilom, togosti in utečenosti, in se osredotočal zgolj na brezčasno glasbo, a v novi luči. Dobesedno. Skladbe bodo dramaturško povezane v celoto, ki ne bo zgolj preplet miniatur, temveč čisto nova zvočna pripoved. Pripoved, ki bo za vas ustvarila prav posebno zvočno, vizualno in čustveno izkušnjo. Takšno, kakršne še niste slišali. Kratko in genialno.

To glasbeno pripoved bodo ustvarili trije izjemni in v mednarodnem prostoru uveljavljeni domači glasbeniki, ki jih navdušuje komorno ustvarjanje in so odprti za “novo”: violinist Matjaž Bogataj, violončelistka Maruša Turjak Bogataj in pianistka Meta Fajdiga. Matjaž Bogataj je že od leta 2017 vodja drugih violin v Orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, Maruša Turjak Bogataj solo violončelistka Simfonikov RTV Slovenija in Meta Fajdiga nadarjena mlada koncertna pianistka z že zavidanja vredno mednarodno kariero. 

Mna3 Trio

Matjaž Bogataj – violina

Maruša Turjak Bogataj – violončelo

Meta Fajdiga – klavir

* Vstopnice: 20 €, 15 € (d, š, u)

Odrske in podobne zadeve

PLAC je še odprt.

(samo brez strukturiranega dogajanja)

Jalla Jalla, od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

SMG gostuje v Kruščah:

Ustvarjalni center Krušče, ob 17.00: 1979 in 1980 /razprodano/

Trak »ježek« je bil izumljen med drugo svetovno vojno v Švici. Medtem ko so se drugje po Evropi pobijali med seboj, je neki gospod s svojim psom hodil na izlete v gore, nabiral rože in gobe. Ko se je vrnil domov, je opazil, da se je nekaj prijelo na njegova oblačila, pa tudi dlaka njegovega psa je bila polna tega. Bil je osat. Zakaj se je prijel na oblačila?

Predstavljajte si luksuz, da v času, ko Hitler napada Rusijo, v miru sedeš in pogledaš cvet osata pod mikroskopom. Na tem cvetu so bili kaveljčki in človek je pomislil: »Morda lahko naredim umetne kavlje, takšne, kot jih ima osat.« Potreboval je več kot deset let, da je ustvaril »ježka«, kakršnega poznamo danes.

Patentiral ga je in patent je potekel leta 1979. Tako je bilo od leta 1980 »ježka« mogoče videti povsod. Ampak nekdo ga je imel že v petdesetih, ko je bil še skoraj neznan. In baje je temu človeku spremenil življenje.

Predstavi 1979 in 1980, ki se igrata v paru, sta predstavi o spominu, odraščanju in ljudeh iz majhne vasice, ki postane križišče življenjskih usod.

* Za izven (avtobus bo izpred Mladinskega odpeljal ob 15.30)

Vodnikova domačija, od 17.00 dalje: Krimifest

Novembra se na Vodnikovi domačiji, v Kinoteki in na Inštitutu za kriminologijo odvija prvi festival kriminalk. Pogovori, strokovna predavanja, predstavitve knjig, festivalska knjigarna in podelitev dveh nagrad – nagrade za naj kratko zgodbo in nagrade pila za najboljši kriminalni roman.

17.00–17.45: KDAJ in S ČIM? Sledi zločina – Andrej Gerjevič in Gavrilo Hadžić / predavanje

Strokovnjaka iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija bosta razkrila, kako se zločini razrešujejo v resničnem svetu – daleč od dramatičnih zasukov in genialnih detektivov, ki jih poznamo iz romanov.

18.00–18.45: KJE? Zločin na domačem ali tujem dvorišču – Mojca Širok in Avgust Demšar, vodi Jedrt Jež Furlan / pogovor

Vsak zločin ima svoj kraj. Vsako prizorišče nosi svoje skrivnosti, poraja like in določa tempo pripovedovanja. Bralce in bralke privlačijo različna prizorišča zločina. Avtorji in avtorice lahko izrišejo portret znanega mesta ali ustvarijo popolnoma nov prostor.

19.00–∞: Noč zločina! Podelitev nagrade za najboljši krimi roman in najboljšo krimi kratko zgodbo – vodi Boštjan Napotnik / zaključna prireditev in podelitev nagrad

Žirija v sestavi Ana Geršak, Simon Popek, Veronika Šoster, Marcel Štefančič in Damjan Zorc bo izmed več kot 50 kriminalnih romanov, ki so jih slovenski pisatelji napisali v letih 2023 in 2024, izbrala najboljšega.

V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela bo žirija v sestavi Andrej Blatnik, Maša Jelušič in Irena Štaudohar med 73 prispelimi zgodbami izbrala najboljšo.

Sledi kriminalna zabava!

Kino kino kino

Kinodvor

16:30 / Dvorana: Romanje (Romería)

Carla Simón / Španija, Nemčija / 2025 / 112 min / španščina, katalonščina

Katalonska režiserka Carla Simón (Poletje 1993, Alcarràs) znova zakoplje v zgodovino svoje družine, da bi iz spominov – tako resničnih kot izmišljenih – sestavila zgodbo svojih staršev.

18:00 in 20.30 / Mala dvorana: Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

19:00 / Dvorana: Brutalist (The Brutalist)

Brady Corbet / Velika Britanija / 2024 / 215 min / angleščina

Monumentalen ep o judovskem arhitektu, ki v času po drugi svetovni vojni spoznava temno plat ameriških sanj. Srebrni lev za najboljšo režijo v Benetkah.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Ali je bilo kaj avantgardnega?

Režija: Matevž Jerman, Jurij Meden | Država: Slovenija | Leto: 2024

Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.

»V Sloveniji smo z rahlo slabšalno oznako ‘amaterski’ film dolgo odpravljali vso filmsko ustvarjalnost, ki se je v času Jugoslavije bohotila zunaj okvirov uradne, državne filmske produkcije, in posledično te ‘amaterske’ filme prepuščali zobu pozabe. Najin dokumentarni film, tako vsaj upava, pokaže, da je ljubiteljska strast proizvedla nezanemarljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ki jim danes v resnici mirne vesti lahko rečemo zgodovina slovenskega eksperimentalnega filma.« – Jurij Meden

Dvorana Silvana Furlana, ob 19.00: Vinko Rozman: Za svetlobo in gibanjem

Kratki filmi Vinka Rozmana, izdani med letoma 1965 in 1971.

Navadno življenje: Utrinki iz navadnega življenja.

Odmev in odziv: Film o iskanju, ki ga je navdihnil roman V Swannovem svetu Marcela Prousta. Dušan Stojanović, filmski teoretik in profesor na beograjski filmski akademiji, je leta 1974 Odmev in odziv uvrstil med deset najpomembnejših jugoslovanskih eksperimentalnih filmov. Filmski kritik Toni Tršar pa je za isti film zapisal, da predstavlja “eno najčistejših in najlepših filmskih sekvenc, ki je kdaj koli nastala na Slovenskem.”

Torzo: Fant sreča dekle na avtobusu. Dinamična enodejanka o hrepenenju in tistemu kar ostane.

Praška pomlad: Beležka iz Prage leta 1969 in svojevrstna elegija za Jana Palacha ter praško pomlad.

Duma: Melanholična parafraza istoimenske pesnitve Otona Župančiča.

Igra: Film fiksacije in portret slovenskega košarkarja Aljoše Žorge, ki je tri leta kasneje z zlato jugoslovansko reprezentanco osvojil najžlahtnejšo kolajno na svetovnem prvenstvu leta 1970.

Ničesar: Filmska kontemplacija od ničesar do nekaj.

Zdi se tudi: Zdi se tudi, da je na neki strani knjige Rudija Šeliga Triptih Agate Schwarzkobler napisano ZDI SE TUDI.

Ki Kom Pa: “Ki Kom Pa ima neko dimenzijo čudnega eksperimentiranja s prostorom, brez tendence, da bi se nekaj skomuniciralo, temveč da se doživi eksperiment – v dobrem pomenu besede.” – Slobodan Šijan

Love is blue: Ljubezensko pismo #1.

Let it be: Ljubezensko pismo #2.

//