Glasba

*** čri čri čri ***

Odri in podobno

PLAC je odprt.

Jalla Jalla, od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

Gledališče Glej, ob 20.00: Pusta Zemlja

“Pusta Zemlja” velja za enega največjih prispevkov po Shakespearovih sonetih – zaradi svojega skrivnostnega pomena, še vedno neponovljive moči besed in revolucionarne strukture. Skupaj z Joyceovim romanom Ulikses, ki je izšel istega leta, je pomenila začetni signal za literarno modernost ter povsem nov tip poezije in pripovedovanja. T. S. Eliotu je prinesla svetovno slavo in mu kasneje tudi Nobelovo nagrado za književnost. Tako kot arheološka izkopavanja pod tlakom antičnega mesta razkrivajo ostanke preteklih časov, se tudi v tem besedilu pod površino skrivajo različne plasti. Tu so obredi plodnosti, iskanje svetega grala, glasovi pesnikov vseh časov – Dante, Ovidij, Shakespeare, Baudelaire – vedeževec Tiresias, glasba Richarda Wagnerja, Budov “ognjeni govor” in klepet v londonskih pubih. Vse je povezano in se pojavlja v teh verzih, razpršenih po krhki celoti.

eksperimentalno gledališče z živo glasbo / v angleškem jeziku

* Vstopnice: 12 €, 8 € (d, š, u)

SMG gostuje v Kruščah:

Ustvarjalni center Krušče, ob 17.00: 1979 in 1980

Trak »ježek« je bil izumljen med drugo svetovno vojno v Švici. Medtem ko so se drugje po Evropi pobijali med seboj, je neki gospod s svojim psom hodil na izlete v gore, nabiral rože in gobe. Ko se je vrnil domov, je opazil, da se je nekaj prijelo na njegova oblačila, pa tudi dlaka njegovega psa je bila polna tega. Bil je osat. Zakaj se je prijel na oblačila?

Predstavljajte si luksuz, da v času, ko Hitler napada Rusijo, v miru sedeš in pogledaš cvet osata pod mikroskopom. Na tem cvetu so bili kaveljčki in človek je pomislil: »Morda lahko naredim umetne kavlje, takšne, kot jih ima osat.« Potreboval je več kot deset let, da je ustvaril »ježka«, kakršnega poznamo danes.

Patentiral ga je in patent je potekel leta 1979. Tako je bilo od leta 1980 »ježka« mogoče videti povsod. Ampak nekdo ga je imel že v petdesetih, ko je bil še skoraj neznan. In baje je temu človeku spremenil življenje.

Predstavi 1979 in 1980, ki se igrata v paru, sta predstavi o spominu, odraščanju in ljudeh iz majhne vasice, ki postane križišče življenjskih usod.

* Vstopnice: 18 €

*** Za izven (avtobus bo izpred Mladinskega odpeljal ob 15.30)

Idrija, več lokacij, ves dan: Festival industrijske kulture Betrib

V Galeriji pri Črnem orlu bosta od 9.00 do 19.00 na ogled razstavi:

Razstava: Passages – Serge Ecker

Luksemburškega umetnika Sergeja Eckera je navdihnil zapuščen tunel v Luksemburgu, nekoč del luksemburške jeklarske industrije, danes pa skrit in naseljen s netopirji. S pomočjo digitalnega zajema je kompleksne industrijske, ekološke in geološke plasti preoblikoval v novo postdigitalno umetniško delo, ki razkriva pozabljene zgodbe in na novo predstavlja prisotnost tega kraja v današnji tehnološki in kulturni pokrajini.

Razstava: Nestalne vezi – Saša Nemec

Projekt intermedijske umetnice Saše Nemec z naslovom Nestalne vezi naslavlja kulturno dediščino Idrije ter z njo povezanega živosrebrovega rudarstva in čipkarstva. Skozi preplet arhivskih slik, tridimenzionalno skeniranih ali pol-realnih predmetov ter podzemnih vedut umetnica upodobi neločljivo prepletanje rudarstva, narave in kulturne dediščine Idrije.

Filmsko gledališče Idrija, ob 15.00: Knapi in glažarji – lutkovna predstava

Gostujoče društvo Marionetno gledališče Jurček, ki prihaja iz podobnega rudarskega mesta, Hrastnika, ohranja tradicijo knapovskih marionet, s prvo avtorsko predstavo pa prikazujejo življenje v Hrastniku stoletje nazaj.

Hiša Giser, ob 18.00: Gastronomsko-gledališki dogodek O, sonce moje

Dogodek O, sonce moje nas popelje v Idrijo leta 1922, štiri leta po koncu prve svetovne vojne. Obiskovalci spremljajo družino Črv ter skozi njihove zgodbe spoznavajo življenje meščanov, rudarsko dediščino in lokalne običaje. Predstava združuje gledališče, glasbo, kulinariko in zgodovinsko ozadje, gostje na dogodku bodo preizkusili štirihodni meni po sto let starih receptih iz zapuščine zadnjih prebivalcev hiše Giser.

Filmsko gledališče, ob 18.00: Film Slike iz življenja udarnika in pogovor z ustvarjalcem Karpo Godino

Kot zaključni dogodek festivala Betrib pa bo v nedeljo, 19. oktobra, ob 18.00 uri prav tako v Filmskem gledališču Idrija na sporedu enkratna, nedavno restavrirana jugoslovanska klasika Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika, Bahrudin [Bato] Čengić, BiH [Jugoslavija], 1972). Zgodba filma, ki se zapleta preko niza izjemno lepih tableaux vivant, prikazuje usodo Adema, rudarja iz Bosne, preddelavca udarne peterice, ki lahko v eni sami izmeni izkoplje 102 toni premoga.

Film bo v pogovoru predstavil Karpo Godina, legendarni filmski ustvarjalec in direktor fotografije pri filmu Slike iz življenja udarnika, in z gledalci delil vpogled v nastanek te edinstvene mojstrovine in ozadje njenega vizualnega jezika.

Kino

Kinodvor

16:45 / Dvorana: Žal mi je, punčka (Sorry, Baby)

Eva Victor / ZDA / 2025 / 103 min / angleščina

Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.

18:00 / Mala dvorana: Modrost sreče (Wisdom of Happiness)

Barbara Miller, Philip Delaquis / Švica / 2024 / 90 min / angleščina

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

19:00 / Dvorana: Take majhne stvari (Small Things Like These)

Tim Mielants / Irska, ZDA, Belgija / 2024 / 98 min / angleščina

Irska, 1985. Bill Furlong (Cillian Murphy) dela kot trgovec s premogom, da bi preživel sebe, ženo in pet hčera. Med dostavljanjem premoga v lokalni samostan sester magdalenk začne sumiti, da je njihova šola za vzgojo deklet v resnici kruta in izkoriščevalska pralnica … Film Tima Mielantsa (Wil, Peaky Blinders) temelji na istoimenski noveli Claire Keegan, tudi avtorici zgodbe, po kateri so posneli Tiho dekle.

20:00 / Mala dvorana: Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

21:10 / Dvorana: Seks (Sex)

Dag Johan Haugerud / Norveška / 2024 / 118 min / norveščina

V prvem delu ohlapno povezane trilogije norveškega režiserja Daga Johana Haugeruda (Seks, Ljubezen, Sanje) intimni pogovor med dvema moškima sproži duhovit in osvežujoče odkrit premislek o spolnosti in spolnih vlogah v sodobni družbi.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Y + Življenje ni pesem s Havajev

Y: Prazen papir kaže na boj med umetniško kompozicijo in dekompozicijo, glas pripovedovalke in junakinje pa se spominja zmedenega odnosa z bivšo punco.

Življenje ni pesem s Havajev: Od trenutka, ko si je režiserka priznala, da je lezbijka, do takrat, ko je to lahko povedala prijateljem, in nato do dneva, ko se je izpovedala družini, slednjič pa do trenutka, ko je to prikazala skozi družinska kosila v dokumentarnem filmu. Vsak korak je trajal pet let. Ob nastajanju filma je imela režiserka 35 let, njena bitka pa je trajala 20 let.

Dvorana Silvana Furlana, ob 19.00: Moskva ne verjame v kvire + Strogi mladenič

Moskva ne verjame v kvire: Ekscentrični dokumentarec o desetih dneh, ki jih je režiser kot gejevski delegat preživel na Svetovnem festivalu mladih in študentov leta 1986 v Moskvi.

Strogi mladenič: Zgodba se vrti okoli doma uglednega dr. Stepanova in njegove mlade žene Maše, ki svojo veliko in bogato opremljeno vilo delita s parazitskim Fjodorjem Citronovim, čigar prisotnost na njunem domu je obrazložena z le najbolj neverjetnimi razlogi. Enako neverjetno je njuno znanstvo s ponosnim in postavnim vodjem komsomola Grišo Fokinom. Film, ki obravnava vlogo svobodne ljubezni in svobodne volje znotraj sovjetskih družbenih in političnih ekonomij, je bil v času nastanka prepovedan, ker se ni držal estetskih zahtev socrealizma. Za nazaj so kritiki opazili dodatni element, zaradi katerega je bilo delo nenavadno za svoj čas in prostor – nezgrešljiv homoerotizem filma.

//