Metelkova mesto:

 

Chanel Zero ob 22:00: DubLab live: WAITAPU + Support DJ L.T. (Ljubljanjah Vibes) - V istoimenskem alegorijskem romanu međimurskega pisatelja, svetovnega potnika in deklariranega antifašista Jože Horvata, Waitapu nastavlja mitsko mejo med naravnim in nadnaravnim,katero si le dovolj pogumni posamezniki dovolijo prečkati, se spustiti v raziskovanje neznanega in s tem premakniti meje ljudskih spoznanj in moči.

 

Glasba izven:

 

Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev od 19:30: Koncertni atelje: Duo Furioso

Nikolina FURIĆ – harmonika
Mirko JEVTOVIĆ – harmonika

PROGRAM:

1. Nana FORTE: Tintinabulo clango za dve harmoniki*
2. Bernhard LANG: DW29 Loops for Pawel Szymanski za dve harmoniki
3. Corrado ROJAC: Spazio inquieto za harmoniko solo
4. Uroš ROJKO: Encounter ( I-XVI) za dve harmoniki*
5. Pierluigi BILLONE: Mani.Stereos za harmoniko solo

* krstna izvedba

Vstop prost

 

Galerija bar Trenutek od 20:00: Free Pajzl Art: Duo Swing That Jazz

Duo Swing that Jazz! sestavljata pianist Marko Petrušič (opravljen študij jazz klavirja na konservatorijih v Celovcu in Gradcu, diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, dolgoletni član Greentown jazz banda, sodeloval je s priznanimi glasbenimi izvajalci doma in v tujini) ter vokalist Bernard Zaman (večletno vokalno izobraževanje pri priznanih mentorjih (Nataša Nahtigal, Diego Barrios Ross in že 4 leta in v trajanju, pri Jadranki Juras).

Repertoar zajema široko paleto znanih jazz & swing pesmi znanih izvajalcev: Frank Sinatre, Nat King Colea, Michael Bubleja, Johhny Hartmana, Ray Charlesa, Otis Reddinga itd...

Brez vstopnine

 

Božidar – Vilharjeva 11, Ljubljana ob 21:00: Mrak (Matter)

Koncertni dogodek tria Matter ob izdaji knjige poezij Mrak.
Matter je kamniški trojec z edinstvenim (anti)raperskim slogom, je postapokaliptični boyband. Vroče polemike, šolske dizertacije, skrbne analize, kafanske debate, prepiri, diskreditacije, hajp. Skratka, razkol po izidu prvenca še ni končan.
Priložnost za koncert je release knjige poezij Mrak izpod kulija Daria Nožiča Serinija in Mateja Tunje.
"Kateri namen se skriva za to besedno-likovno, pridvignjeno-prostaško, igrivo-strašljivo knjigo pesmi? Nemara ga je mogoče razbrati iz uvodne opredelitve knjige kot gradnika misli, ki ustvarja domišljijski, vzporedni svet in človeku ob tem drži zrcalo. Zrcalo že - toda kakšno? Je poezija ali literatura sploh nekakšna kopija življenja, bolj ali manj prebavljiv realistični posnetek naših vsakodnevnih dogodivščin? Mrak to zagotovo ni, zato ni kar kakršno koli zrcalo." dr. Igor Saksida o knjigi poezij Mrak
Cena vstopnice: 13 eur

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Veliki oder LGL ob 17:00: Bert, predstava za otroke

Bert je pilot papirnatega zmaja, ki ga je sestavil sam. Z njim je letel visoko nad oblaki. Tako rad je imel modro nebo in letenje, da je včasih celo pozabil na svojo ljubljeno Elviro. Naveličana večnega čakanja je nekega dne s parnikom prek morja ...

Bert je pilot papirnatega zmaja, ki ga je sestavil sam. Z njim je letel visoko nad oblaki. Tako rad je imel modro nebo in letenje, da je včasih celo pozabil na svojo ljubljeno Elviro. Naveličana nega čakanja je nekega dne s parnikom prek morja odplula v novo življenje. Šele takrat je Bert spoznal, kaj je v resnici izgubil. Sedel je v svojega zmaja in poletel za njo.

Na poti ga nad pustinjo ujame strašen vihar in ga z zmajem trešči na tla. Njegov zmaj je popolnoma uničen, nikoli ne bo poletel. Kmalu spozna nenavadne sosede, ki ga prosijo, naj jim pomaga leteti. Toda Bert najprej niti slišati noče o tem. Počasi pa začne iz ostankov uničenega papirnatega zmaja izdelovati nova leteča vozila. Bo uslišal njihove želje? Bo s tem premagal tudi svoj strah?

Lik pilota Berta je navdihnil življenjepis Samuela Franklina Codyja (1867-1913), cirkusanta, izdelovalca papirnatih zmajev in navdušenega aviatorja. Američan Cody se je v mladosti pridružil potujoči cirkusu, kasneje pa ustanovil svoje lastno potujoče gledališče, ki mu je zagotovilo tudi finančno stabilnost. Zaslužen denar je investiral v svoj hobi – izdelavo papirnatih zmajev.

Uprizoritev bo zaživela kot spoj igranega, lutkovnega in predmetnega gledališča, ki bo sočasno v nenehnem stiku in dialogu z video animacijo (risbo) ter tehniko mapiranja.

Katja Povše je lutkovna animatorka, igralka in pripovedovalka. Deluje tudi kot režiserka in soustvarjalka v lutkovnih predstavah za otroke in odrasle. Je ustanoviteljica avtorskega gledališča Pripovedno gledališče gdč. Bazilike in soavtorica AEIOU gledališča za dojenčke in malčke.

Vstopnina: 5.00 €

Oder pod zvezdami ob 17:15: Kralj Matevžek Prvi, predstava za otroke

Predstava je nastala po istoimenskem romanu poljskega pisatelja Janusza Korczaka, ki ga je za gledališki oder priredila Ana Duša. Govori o fantu, ki po smrti očeta, kralja, komaj enajstleten zasede prestol. Kljub poskusom, da bi vladal po lastni ...

Predstava je nastala po istoimenskem romanu poljskega pisatelja Janusza Korczaka, ki ga je za gledališki oder priredila Ana Duša. Govori o fantu, ki po smrti očeta, kralja, komaj enajstleten zasede prestol. Kljub poskusom, da bi vladal po lastni pameti in pravično, ne more mimo ministrov, ki hočejo stvari voditi po svoje. Da bi naredil državo po meri ljudi, ustanovi otroški parlament.

Predstava, v kateri se nekaj podobnega dejansko zgodi, saj se na odru formirajo štiri otroška ministrstva in je mlada publika povabljena k besedi, se ukvarja z vprašanji vladanja, pravičnosti, politike in razmerij moči. Izhaja iz predpostavke, da so otroci in mlajši najstniki aktivni del družbe, ki se zaveda različnih, tudi manj prijetnih realnosti našega časa; da so sposobni družbene refleksije in razmisleka o svetu, v katerega odraščajo.

Roman Kralj Matevžek Prvi (v slovenščini je z naslovom Kralj Matjažek Prvi v prevodu Franceta Vodnika izšel leta 1958 pri Mladinski knjigi) je bil prvič objavljen leta 1922; hitro je postal ena najjih poljskih literarnih uspešnic za otroke, kar ostaja še danes. V romanu Korczak skozi izmišljeno zgodbo o otroškem kralju govori o sočasnih družbenih razmerjih na Poljskem in v svetu ter o nujnosti in možnosti družbenih sprememb. Z vso resnostjo odpira teme, kot so vojna, mednarodna politika, ekonomija in revolucija. Zaradi vpetosti romana v politično realnost po prvi svetovni vojni danes nekatere izmed Korczakovih idej niso aktualne ali celo sprejemljive – kar pa ne izniči njegovega humanističnega sporočila, poziva k razumni ureditvi sveta in vere, da je preprosta otroška logika pogosto bolj točna in predvsem pravičnejša od odrasle, "zrele" politične misli. Vse našteto so skušali ustvarjalci ohraniti kljub posodobitvi in aktualizaciji prikazane družbene, politične in ekonomske stvarnosti ter številnim referencam iz sveta popularne kulture in družbenih medijev, s katerimi so Korczakovo pripoved poskušali približati današnjim mladim gledalcem.

Korczakova vez z otroki ni bila zgolj teoretična: z njimi se je srečeval kot pediater, pedagog, zagovornik pravic otrok in vodja varšavske sirotišnice za judovske otroke. Pod njegovim mentorstvom so otroci v sirotišnici izvajali nekatere reforme, o katerih piše v romanu, izdajali pa so tudi otroški časopis, ki je izhajal kot redna priloga enega izmed sočasnih poljskih časnikov. Ko so Varšavo v 2. svetovni vojni zasedli nacisti, so otroke skupaj z ostalimi varšavskimi Judi najprej zaprli v geto, potem pa jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Treblinka. Korczaku je bila kot priznanemu in priljubljenemu pisatelju ponujena možnost rešitve; ker ni hotel zapustiti otrok, je ni sprejel. Umrl naj bi v plinski celici, najverjetneje takoj po prihodu v taborišče.

Prvo slovensko uprizoritev Korczakovega romana podpisuje beograjska režiserka Anja Suša, mednarodno uveljavljena gledališka ustvarjalka, ki redno režira tako za odrasle kot tudi za otroke in mlade. Za svoje delo na tem področju je doma in v tujini prejela nagrad in priznanj. V Sloveniji je doslej trikrat režirala v MGL (Ukročena trmoglavka, Zlata čeveljčka, Iluzije), v LGL pa je leta 2015 po dramski predlogi Lotte Faarup ustvarila družbenokritično uprizoritev za mlade Nekoč, ko nas ni bilo , ki je na letošnjem festivalu Zlata paličica prejela nagrado najstniške žirije za najboljšo mladinsko predstavo.

Vstopnina: 5.00 €

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 18:00: Naj gre vse v pi ali kako sem se naučil 3141 decimalk, gledališka predstava

Igralec Nik Škrlec je na 52. Borštnikovem srečanju prejel nagrado za mladega igralca.  

Igra: Nik Škrlec; ekipa ustvarjalcev: Nik Škrlec, Katja Černe, Nika Švab, Vid Žnidaršič in Borut Bučinel; koprodukcija: AGRFT, Zavod Margareta Schwarzwald, Zavod k.g. - tovarna predstav, Cankarjev dom

Naj gre vse v je večkrat nagrajeni avtorski projekt dramskega igralca in voditelja oddaje Male sive celice Nika Škrleca, ki je tudi državni prvak v recitiranju števila pi (s 3141 decimalkami), kar je tudi njegova skrita strast – tri leta zapored je zmagoval na tekmovanju na Fakulteti za matematiko in fiziko. Ves ta čas želi ljudem pokazati, kaj pravzaprav počne, da mu to uspeva … in da je to početje v bistvu zelo sorodno gledališču, ustvarjanju in domišljiji.
Gre za prvo predstavo, ki na oder postavlja mnemotehniko palače spomina, način pomnjenja decimalk števila pi. Nik v predstavi odigra domišljijski svet, ki se skriva za njegovimi številkami, ter poskuša združiti svet matematike, števil, domišljije in gledališča v dinamično in igrivo celoto domišljijskega absurdnega sveta, v katerem je vse mogoče.

Vstopnina: premiera 7'50 EUR

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Vse o ženskah, komedija

Ta lahkotna "ženska" komedija popularnega hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivale ženski princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice … Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, se boste ob gledanju lahko tudi malo zamislili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komediji vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zagotavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih lekcija ne bo prenaporna, za smeh pa vsekakor jamčimo.

mala scena ob 20:00: Čudežna terapija, komedija

Kadar v zakonu hudo škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela ali pa bo s svojimi metodami vred končala kot kolateralna škoda vojne zakoncev Dorek?

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Sveti mož

"... moje fikcije so moja last!"

Nova igra Mileta Koruna izhaja iz tradicije meščanske drame in prikazuje majhno, zaprto družbo, ki živi v meščanskem stanovanju s salonom, samovarjem in stereotipnimi meščanskimi obredi, je pa popolnoma izpraznjena smisla in do kraja dezorientirana. Družinsko zgodbo avtor postmodernistično prekinja z absurdističnimi, ludističnimi in satiričnimi dialogi, ki kolobarijo od intimnih do političnih intrig. Skoz ves "igrokaz" pa se vleče motiv domnevno obstoječega svetega moža, ki postaja iz prizora v prizor jasnejša metafora izgubljenosti in umanjkanja kakršnekoli orientacije sodobne družbe. Sveti mož, nekakšen slovenski Godot, deluje v tej nenavadni igri z mnogimi komičnimi prvinami in presenetljivimi retoričnimi zasuki kot svojevrsten macguffin, saj se v zgodbo nenehno vpleta kot objekt, ki vodi in usmerja dogajanje in ki mu vse dramske osebe pripisujejo določen pomen, je pa kljub indicem prisotnosti in drobcem različnih identitet, ki mu jih dramski liki pripisujejo, odsoten ali neobstoječ. Sveti mož je tragikomična igra z jasno nazorsko orientacijo, saj z ironijo izraža brezupno umanjkanje odnosa sodobne neoliberalne družbe do političnih in socialnih vprašanj kot tudi izgubo posameznikove etične drže, ki se je utopila v kapitalu.

Čeprav Korun na prvi pogled predvsem parodira zatohlost in izpraznjenost (post)meščanske družbe, pa na drugi strani pri seciranju človeške psihe misli resno. V tem kontekstu se z vso ostrino pojavi problem, ki ga uprizoritev ne bo obšla: absurdno iskanje smisla, ki se našim protagonistom vedno znova izmuzne. Zato je prostor (post)meščanskega salona, v katerega je postavljena igra, treba razumeti širše. Skoz znano Nietzschejevo metaforo "cerkve brez boga" – svetišča, iz katerega so vsi svetniki že zdavnaj pobegnili – namreč lahko vstopimo v aktualno, novodobno kapitalistično, postmeščansko (z)družbo, ki si svojega svetega moža "mala" na steno samo še iz zasebnih, partikularnih in grotesknih potreb: lahko bi tudi rekli, iz psihičnih fantazem v prostoru svetega neoliberalizma.

mala drama ob 20:00: Krasni novi svet

"Kdor je večen, ta je srečen.
Kdor je srečen, ta je večen."

V Huxleyjevem Krasnem novem svetu so vojna, beda, kriminal in nesreča izkoreninjeni. Geslo novega sveta je "Skupnost, istost, stalnost". Končno so vsi srečni, ni individualne lastnine, ni parov in družin. Vsak pripada vsakemu, vse je od vseh. Ljudje so kloni, proizvajani v laboratorijih po kastah s točno določenim programom, ki se nalaga v možgane že v epruveti. Njihova pot do sreče je skrita v tabletki soma. Tudi starih ljudi ni. Vsi živijo v popolnih telesih popolnega zdravja 80 let, nato se ukinejo. V tem popolnem svetu, v katerem so vsakodnevne skupinske orgije najvišji medosebni bonton in v katerem predvajajo filme z vonji in dotiki, je živeti življenje, uživati in se radostiti privilegij elit in višjih kast. Nižje kaste so srečne, ko služijo višjim. Ni strahu ali ljubosumja; vse emocije se umirijo s tabletko soma in laboratorijskim prilagajanjem možganov.
Če bi želeli dobesedno slediti romanu, je njegovo uprizarjanje tehnično izredno zahtevno in predvsem drago. Tudi režiser Ridley Scott še ni dokončal filma, ki so ga snemali leta 2011. Zato se za režijski koncept v danih okoliščinah neodvisne produkcije pri nas takoj postavi nekaj temeljnih izhodiščnih vprašanj: Kako vstopiti v tehnološko dovršen svet z minimalističnimi odrskimi prijemi in senzorialno poetiko? Kako vzpostaviti interaktivno okolje s številno publiko in ob minimalnem številu igralcev? Nato, ali sploh uprizarjati v slovenščini, če v romanu še Shakespearova dela niso preživela; ni kulture, ni umetniških del, obstaja le en poenoten jezik sporazumevanja? In nenazadnje, iz čigave perspektive vstopiti v zgodbo, da zaobjame vso atmosfero in hkrati jasno izlušči svojo poanto?

Mini teater ob 20:00: Naj bo konec lep

Slovenska krstna uprizoritev
Mohamed El Khatib je želel napisati dramsko besedilo na podlagi intervjujev, ki jih je naredil s svojo materjo. Leta 2012 je njena smrt prezgodaj končala zastavljeni projekt. Nastala je zlepljenka časopisnih izrezkov, elektronskih in telefonskih sporočil, transkripcij pogovorov, videov, kratih dialogov z očetom … Ves material združuje fikcijo in dokumentarnost in ponuja vpogled v intimnost življenja zaznamovanega s smrtjo ter se dotika vprašanj družine, države, maternega jezika, spominov, žalovanja. Besedilo je ganljiva avtobiografska pripoved, mestoma zajedljivo boleča, pogosto pa tudi zabavna, ki pretanjeno prepleta osebno z univerzalnim.
Avtor je o svojem delu zapisal: 'Združil sem skupek življenjskih materialov, ki sem jih zbiral od maja 2010 do avgusta 2013. Nisem vedno prosil za potrebne avtorizacije, nisem si postavljal vprašanj meja, spodobnosti, previdnosti. Zbral sem vse, kar sem lahko, in sestavil novo celoto. Vse se je dogajalo hitro in brez vnaprejšnjih premislekov. Ta dokumentarna fikcija je predstavljena bolj ali manj linearno in kronološko. Nikakršnega suspenza ni, vemo, da mama na koncu umre in da je njen sin zelo žalosten. Vemo tudi, da bi ravnal drugače, če bi lahko vse naredil še enkrat. Bil bi popoln sin. Starši se vedno sprašujejo, če so bili dobri starši. Kaj pa mi? Smo bili dobri otroci? Smo bili otroci na nivoju? Olimpijski otroci?'
Besedilo je bilo leta 2016 nagrajeno z veliko nagrado za dramatiko (Grand Prix de Littérature dramatique).
 

Kinodvor ob 22:00: Caroline Sury: Voodoo Entartete Kunst, 2., izrezanke

Krstni samostojni nastop Caroline Sury v Sloveniji prinaša izbor izrazito raznovrstnega ustvarjanja te francoske umetnice: poleg izbora originalov iz njenih stripovskih del se v galeriji Alkatraz obeta še predstavitev avtoričinih risb, sitotiskov in jedkanic, kot tudi ilustracij in animiranih filmov. Poseben poudarek razstave je namenjen prikazu avtoričinih izrezank.

Z večmedijsko postavitvijo v Galeriji Alkatraz, ki z avtoričinim performansom posega tudi na področje virtualne realnosti, se ljubljanski publiki na zaokrožen in celovit način predstavlja bogato ustvarjanje vsestranske underground umetnice, vsekakor dosledne v svoji neposrednosti in brezkompromisnosti. Sodelovala bo s festivalom animiranega filma Animateka in v sklopu festivala, za katerega je prispevala grafično podobo, bo prikazan izbor njenih najljubših animacij, ob tem pa se v Kinodvoru obeta še manjša razstava njenih tiskov, nastalih po motivih izrezank. Del teh bo umeščen v vitrine, ogledati pa si jih bo moč s pomočjo naluknjanih zrcal, ki omogočajo posebne vizualne učinke. Avtoričino gostovanje v Ljubljani bo okronal izid njenega flipbook-a, za posladek pa se v jubilejni 70. številki revije Stripburger obeta še njen veliki intervju.

CAROLINE SURY (1964, Laval) se ukvarja z grafično umetnostjo in ilustracijo, s stripi in glasbo, deluje pa tudi kot urednica in producentka. Študirala je na L'école des Beaux-Arts v Bordeauxu. Skupaj s Pakitom Bolinom je več let soustvarjala program alternativne založbe Le Dernier Cri v Marseillu, ki je specializirana za izdajanje različnih publikacij in tiskov, od knjig do grafik in posterjev. Živi in deluje v Marseillu.

Brez vstopnine

 

Galerija Janeza Boljke, Gornji trg 16, ob 18:00: Palestina v sliki in načrtna političnost podobe

Pogovor z ilustratorko Samiro Kentrić in fotografom Joštom Frankom. Povezuje novinarka Kristina Božič.

Dogodek poteka v okviru razstave Umetnost upora: Nadži Al Ali, ki se je odprla znotraj Kulturne ambasade Palestine 2017.

Kulturna ambasada Palestine 2017 je letos posvečena številnim zgodovinski obletnicam. Letos obeležujemo:

100-letnico Balfourjeve deklaracije iz leta 1917, s katero je britanska vlada enostransko obljubila ustanovitev judovske domovine v Palestini;

70-letnico Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1947, s katero je bila zgodovinska Palestina razdeljena, kar je posledično vodilo do nakbe (katastrofe), prisilnega izgona 750.000 Palestincev, to je 90 % tedanjega prebivalstva na ozemlju današnjega Izraela

50 let od izraelske okupacije Zahodnega brega, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in Golanske planote ter posledične izgradnje naselbin, namenjenih izključno Judom, kar z vidika mednarodnega prava predstavlja nezakonit poseg in ga vse podpisnice, z izjemo Izraela, obravnavajo kot kršitev Ženevske konvencije

30 let od prve palestinske intifade oziroma vstaje proti izraelski okupaciji.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 19:00: Etika in novinarske tehnike v digitalni dobi

Piero Badaloni (Italija) In Mojca Širok (Slovenija)

Delo poročevalca iz tujine – med Italijo, Francijo, Nemčijo in Španijo

Dogodek bo simultano prevajan.

V sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani.

V sklopu sodobnega družbenega in kulturnega konteksta, zaznamovanega s kapilarnim širjenjem informacijskih mrež, digitalnih socialnih omrežij in možnosti dostopa do informacij v kateremkoli delu dneva za vse večje število ljudi si postavljamo vprašanje, kako se je spremenila vloga profesionalnega novinarja. Kakšen tip dodane vrednosti lahko še vedno ponudijo časopisi v tiskani obliki ter kakšen je njihov odnos do spleta in televizije?

Specifične novinarske tehnike, etični izzivi, ki jih dandanes predstavlja poklic, in problem zanesljivosti virov so tematike, obravnavane v ciklu srečanj, ki jih v sodelovanju pripravljata Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Cankarjev dom. Urednika cikla sta Stefano Cerrato (vodja Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji) in Valerio Fabbri (dopisnik italijanske tiskovne agencije ANSA iz Ljubljane).

V sklopu niza srečanj, ki so se začela oktobra in se bodo nadaljevala decembra 2017, se bodo priznani italijanski novinarji v pogovoru soočili s slovenskimi kolegi in si izmenjali izkušnje, pridobljene "na terenu".

Drugo srečanje iz cikla Etika in novinarske tehnike v digitalni doba, na katerem se bo Mojca Širok pogovarjala s Pierom Badalonijem, se osredotoča na delo televizijskega poročevalca iz tujine.

Leta 1946 v Rimu rojeni Piero Badaloni je med bolj znanimi novinarji v zgodovini italijanske javne televizije. Svojo poklicno pot je začel na nacionalni televiziji RAI leta 1971, kjer je v osemdesetih vodil osrednjo dnevnoinformativno oddajo na programu RAI UNO. Nato se je dejavno posvetil politiki in bil leta 1995 izvoljen za predsednika dežele Lazio. Po koncu mandata je kot poročevalec iz Pariza, Bruslja, Berlina in Madrida nadaljeval delo za RAI. Od leta 2006 do 2009 je bil direktor italijanskega javnega televizijskega kanala za tujino Rai Italia. Je avtor številnih zbornikov reportaž in televizijskih dokumentarcev, med katerimi so zadnji posvečeni Sikstinski kapeli v Rimu ter krajini in kulturi Dolomitov.

Mojca Širok je novinarka RTV Slovenija, ki je bila dolga leta dopisnica iz Italije in Vatikana. Iz slovenskega in italijanskega jezika je diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistrirala iz sociologije kulture. O italijanskem kulturnem in političnem življenju je doslej izdala že več knjig: Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška – Revolucija v Rimskokatoliški cerkvi.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic (literarni dogodek)

Dolgoletna kolega in občasno tudi sodelavca (Kri in voda, antologija sodobne irske kratke proze, 1998, in Glas, antologija sodobne škotske kratke proze, 2002), oba Sovretova nagrajenca ̶ Skubic leta 2007, Mahkota leta 2013 ̶ bosta v živahnem dialogu predstavila irske avtorje, ki sta ju sprva spoznavala in vzljubila kot strastna bralca, nato kot (ne)zvesta prevajalca. Sogovornika družita predvsem James Joyce in Samuel Beckett, ki sta ju prevajala tako za knjižne objave kot za gledališče. Razgrnila bosta svoje poglede in izkušnje, spregovorila o izboru avtorjev, ki jih rada prevajata, o prevajalskih in poklicnih odločitvah, o prebijanju jezikovnih in kulturnih meja, o prevajanju za gledališče in mlade bralce ter odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

 

Bežeče sličice!!!

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: The Young Offenders (filmska projekcija)

Igrana komedija, ki govori o enemu največjih irskih, policijskih zasegov kokaina, ki so ga skušali pretihotapiti na Irsko z trgovsko ladjo, ki nesrečno nasede na divji obali Irske. V to tihotapsko zgodbo se po naključju zapleteta dva najstnika, mlada prestopnika Conor in Jock, ki se skušata okoristiti z izgubljenim delom te naključno najdene pošiljke kokaina in z izkupičkom ubežati problematičnemu življenju, ki ga preživljata v šoli in v svojih družinah. Peter Foott, 2016, 80 min.

 

Kino Šiška, Katedrala ob 18:00: LOOK&ROLL: RAZNOLIKOST V FILMU

projekcija kratkih filmov na temo oviranosti, opremljenih v slovenskem jeziku s podnapisi za gluhe osebe in avdiodeskripcijo za slepe osebe

Kino Šiška v sodelovanju z društvom Kraken organizira projekcijo kratkih filmov na temo oviranosti. Gostimo švicarski filmski festival look&roll, ki bo tukajšnjemu občinstvu predstavil izbor najboljših kratkih filmov o življenju oseb z različnimi oviranostmi in potrebami. Z dogodkom želimo soustvarjati nov pogled na kratki film, dostopno kulturo in družbo prihodnosti, s premislekom o drugačnosti, socialni vključenosti in enakopravnosti.

Program sedmih kratkih filmov vključuje tako dokumentarne pristope kot igrane, animirane in eksperimentalne filme, ki na različne načine raziskujejo in pripovedujejo o življenju in ljudeh z motnjami v duševnem razvoju, slepoto, motnjami avtističnega spektra, gluhoto in duševnimi boleznimi.

Pred začetkom projekcije bomo nekaj besed o festivalu in predvajanih filmih spregovorili s snovalcem in umetniškim vodjo festivala look&roll Gerhardom Protschko. Gerhard Protschka je aktiven kot producent, kurator, prevajalec in avtor avdiodeskriptivnih besedil za slepe in slabovidne osebe ter podnapisov za gluhe in naglušne osebe. Pogovor bo potekal v angleščini s sprotnim prevajanjem v slovenščino, spremljal pa ga bo tolmač za slovenski znakovni jezik. Vsi predvajani filmi bodo opremljeni s podnapisi za gluhe in naglušne osebe ter avdiodeskripcijo za slepe in slabovidne osebe.

DOSTOP ZA GIBALNO IN SENZORNO OVIRANE OSEBE:

Projekcija bo potekala v dvorani Katedrala v prvem nadstropju Kina Šiška. Gibalno oviranim je za dostop v prvo nadstropje na voljo dvigalo, vstop v dvorano pa je mogoč po klančini. V dvorani je nameščena slušna zanka za gluhe in naglušne osebe. Slepe in slabovidne osebe do objekta na avtobusnih postajališčih usmerjajo taktilne table v Braillovi pisavi. Taktilne in tlorisne table so nameščene tudi v sami zgradbi.

TRAJANJE DOGODKA:

Uvod in pogovor z gostom: okrog 15 minut
Dolžina projekcije: 77 minut
Pogostitev

vstop prost

 

 

Slovenska kinoteka: 14. Animateka, Mednarodni festival animiranega filma

18:00 Vzhodnoevropska in srednjeevropska panorama I

20:00 Animirani dokumentarci I

22:00 Celovečerni animirani film: Jajca! (Nuts!), Penny Lane, ZDA/USA, 2015, digital, 90', v angleščini s slovenskimi podnapisi.

Jajca! so celovečerni dokumentarec o ekscentričnem geniju dr. Johnu Romulusu Brinkleyju, ki je odkril zdravilo proti impotenci na osnovi kozjih mod. Film sledi Brinkleyjevemu vzponu iz revščine in anonimnosti do samih vrhov slave, bogastva in družbene moči. Brinkley na tej poti presadi več tisoč kozjih mod, si nakopiči neizmerno premoženje, je (na neki način) izvoljen za guvernerja Kansasa, izumi nadležno pošto in infooglase, postavi najmočnejšo radijsko postajo na svetu in v splošnem spravlja establišment ob živce. 

 

Kinodvor: 14. Animateka, Mednarodni festival animiranega filma

17:00 Slon - otvoritveni program (2017): razno / 60' / 4+

20:30 Odprtje festivala

Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost (Loving Vincent), Dorota Kobiela, Hugh Welchman / Velika Britanija / Poljska / 2017 / 94'

Prvi v celoti v olju naslikan celovečerni film. Izjemno življenjsko zgodbo Vincenta van Gogha prenese na platno z oživljanjem njegovih platen.

 

Komuna:

18:00 Čudo (Wonder), drama, Steve Chbosky, ZDA, 113'

20:15 Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express), Kenneth Branagh, misteriozna kriminalka, ZDA, Malta, 114'