Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: mogoče bo veganski kuharski večer – mogoče pa ne
 

Jalla Jalla:

19:00 Delavnica izdelovanja blokcev; da novonastale ideje, pesmi, plani, risbe, telefonske…, ne bodo ležale vsepovsod ali pristale v žepu dokler si ne oblečeš sveže opranih kavbojk in iz njega potegneš samo še prah; pridi na delavnico in si izdelaj svoj, unikaten, 100% recikliran blokec.

20:00 Novoletna izmenjevalnica; naš razstavni prostor se bo tudi letos spremenil v novoletno jelko. Poimenovali smo jo Prostor za širjenje zavesti o ponovni uporabi. Vabljeni, da si pridete po darilo. Lahko pa kakšnega tudi prinesete.

 

Glasba izven:

 

Gostilna Pri kolovratu (nasproti Stolnice) ob 19:00: Pa zaigrajmo po ljudsko, glasbeni trash večer

Moje dekle, Nocoj je ena lušna noč, Rad imel bi jabolko, Dajte dajte, Naša mati kuha kafe…….in še in še... Ljudske melodije v izvedbi glasbenega sestava: klavirske harmonike, violine, klarineta in kontrabasa. Vabljeni na glasbeni trash večer!

P.S.: Glasbeniki sprejemajo tudi glasbene želje!

Brez vstopnine

 

Prulček Bar od 20:00: Jazz Jam - Funky Fusion Xmas Jam

Jazz jami so pravi urbani presežek, kjer gostujoča zasedba najprej predstavi izbrani material, nato pa skupaj z drugimi jazzisti poda v širjave jazzovske improvizacije. Vsi superlativi so na mestu, jazz jami so "must hear".

Začenjali bomo ob 20h s kratkim koncertom ali improvizirano zasedbo, nato pa ga nadaljuje spontana improvizacija prisotnih glasbenikov. Nekateri med njimi so že stalni mimoidoči in vsak teden srečamo nove. Tudi mlajšim pevcem/kam in še nepoznanim muzičarjem dajemo z odprtim odrom priložnost nastopanja v živo pred občinstvom. Programski vodja - Rebeka Zajc.

Funky Fusion Xmas Jam:
David Mozetič - sax
Matic Ašič - kitara
Erik Čebokli - e. bas
Primož Podgornik - bobni

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Wild strings trio

Petra Onderufova – violina

Toby Kuhn – violončelo

Aleksander Kuzmič – kitara

Balkanska in keltska tradicija, polna epskega orkestralnega zvoka, ki je prepleten z avtorskimi aranžmaji in improvizacijo….

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Klub ZOO ob 22:00: Legende se vračajo! Elektronska glasba

DJ Andrej Kokalj

DJ Bojan Mikulan

DJ Tomaz Pezdirc

To so DJ-i ki bodo skrbeli za ritme tega večera in najbrž se spomnijo vsi, ki so v osemdesetih in na začetku devetdesetih ob zvokih poskočnic iz tistega časa okušali nočno življenje slovenskega glavnega mesta. Decembrska zabava s tremi legendami v ORIGINALNI zasedbi.

Predprodaja kart: Klub ZOO

Karta: 13 eur +21 let

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Šentjakobsko gledališče ob 17:00: Ti nori tenorji, režija Gojmir Lešnjak Gojc, komedija

Ken Ludwig je mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v Londonskem West Endu in širom po svetu. Mnoga dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. "Ti nori tenorji" so ob uprizoritvi v New Yorku dobili oznako " ena redkih dobrih fars še živečega avtorja".

Komedija zmešnjav Ti nori tenorji Kena Ludwiga je vrhunska mojstrsko napisana in spretno prevedena igra, situacijske in besedne komike. Gre za eno najpopularnejših komedij v zadnjih dveh desetletjih.
O čem govori naša uprizoritev:

Vodstvo Opere, osebje prestižnega hotela in mesto Ljubljana pričakujejo prihod enega največjih živečih tenorjev na planetu,Tita Merellija, ki naj bi nocoj pel Otella v ljubljanski Operi. Njegovi oboževalci, ki bodo poskrbeli za dobro počutje umetnika v našem mestu, v prvi vrsti hotelski gospodinjec, hči direktorja Opere, predsednica sveta Opere in sopranistka Diana, si želijo bližnjega srečanja z njim, še preden bo zvečer stopil na oderske deske. Direktor opere pa nestrpno pričakuje odrešenika in rešitelja zavožene sezone, saj finančni zalogaj gostovanja zvezdnika presega vse razumne meje. Vendar razprodana dvorana kaže na modro odločitev. Toda stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled! 

Tito Merelli je, kot se za zvezdo njegovega kova spodobi,  zelo muhast in svojeglav. Njegova zamuda botruje paniki in postavi pod vprašaj izvedbo razprodane predstave Otella. Njegova ljubosumna žena,  ki potuje z njim, nima kaj dosti od moža, saj ni več kos zvezdnikovemu sprenevedanju. Ob njej si želijo Titove pozornosti še tri malo prej omenjene hotnice in nastavljače, direktorjeva hči Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta opere madam Julija, da o hoteljskem gospodinjcu sploh ne izgubljamo besed. Kdo bo pri tem uspešen, če se Tito končno pojavi?

Direktor Saunders, prototip sodobnega slovenskega manegerja, prepozna v svojim pomočniku Maxu pravega odrešenika in rešitev zagate. Kaj res?

A nič ni bol pomembno kot to, da rakci z majonezo ne bodo šli v nič. Če bodo roza, jih dobi občinstvo, če bodo zeleni pa odrski delavci gledališča!

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Mini teater ob 18:00: Žabji kralj, lutkovna predstava

S POZDRAVOM DEDKA MRAZA - za vse, ki vas letos še ni obiskal - dodatna predstava
Velika uspešnica Mini teatra iz leta 2001, ki je doživela že več kot 200 ponovitev v Sloveniji, na Hrvaškem, Avstriji, Italiji, Belgiji in na Madžarskem, bo tokrat zaživela v obnovljeni režiji Slavča Malenova (obnova Robert Waltl) in z igralcem Tadejem Piškom.

 

SNG Opera in balet od 19:00: Johann Strauss ml.: Netopir

Zgodba intrig, maskiranja, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, poimenovana Netopir (Die Fledermaus), je operetni biser, znamenita mojstrovina "kralja valčkov" Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.

Johanna Straussa sina (1804–1849) je k pisanju operet spodbudil sam Jacques Offenbach, ki je menil, da je kralju avstrijske lahke glasbe novi odrski žanr tako rekoč pisan na kožo. Gledališče v 19. stoletju pač še ni bilo elitistična ustanova, temveč prostor, v katerem so se srečevali vsi in vsakršni ljudje. Že prvi poskus se je Straussu posrečil: njegov Kralj Indigo in štirideset razbojnikov, ki je doživel premiero leta 1871, je prodrl vse do Pariza (1875), Londona (1877) in New Yorka (1891). Sledil je Rimski karneval, ki ga je Strauss napisal za dunajsko svetovno razstavo leta 1873. Njegovega zmagoslavnega pohoda po evropskih odrih ni mogla zaustaviti niti huda gospodarska depresija, ki je izbruhnila prav v tistih dneh. Potem je prišel na vrsto Netopir. Njegova tekstna predloga je francoska: znameniti tandem Meilhac-Halévy, zaslužen tudi za libreto Bizetove Carmen, je leta 1872 na gledališke deske lansiral komedijo Le Révellon. Na Dunaju je igra prišla v roke vodstvu Carltheatra, ki so ga še posebej zanimale pariške novitete. Karl Haffner je igro prevedel v nemščino in njeno dogajanje prestavil v avstrijsko "zdravilišče blizu velemesta" (najbrž je imel v mislih Bad Ischl). Potem je tekst nekako zašel na mizo direktorja konkurenčnega gledališča Teater an der Wien Maximiliana Steinerja – nazadnje pa se je založniški agent Gustav Lewy domislil, da bi bilo stvar najbolje predelati v operetni libreto in ga ponuditi Johannu Straussu. Vse se je začelo odvijati z bliskovito hitrostjo. Ker so se zaradi skoraj popolnega finančnega kolapsa habsburške monarhije tudi gledališča znašla v veliki stiski, je Richard Genée nemudoma podpisal pogodbo za dokončno izdelavo besedila, Strauss pa se je za šest tednov zaprl v svojo vilo v Hietzingu in skomponiral znamenito opereto. Krstna predstava v gledališču Theater an der Wien (5. aprila 1874) ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem, delo je bilo celo označeno kot potpuri valčkov in polk. Mnogo večji je bil uspeh meseca junija v Berlinu, istega leta pa se je Netopir pojavil tudi v New Yorku. Občinstvo je končno spoznalo, da gre za izjemno mojstrovino.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Leonce in Lena, komedija

Nekoč je v kraljestvu Popo živel princ Leonce, princesa Lena pa je živela v kraljestvu Pipi. Nista se poznala, dokler ni nekega lepega jutra nekoliko pozabljivi kralj Peter v žepu našel robca z vozlom. Pri najboljši volji se ni mogel spomniti, česa naj ne bi pozabil. Njegov sin, princ Leonce, se je medtem predajal dolce far niente ali – kot je to poimenoval njegov družabnik Valerio – plemenitemu lenarjenju. To melanholično idilo je zmotil kralj Peter, ki se je s pomočjo komornika končno spomnil, da je robec zavozlal, ker mora poskrbeti za poroko svojega naslednika. Ko je princ Leonce izvedel, da se mora oženiti s princeso Leno, je ves ogorčen pobegnil. Princese Lene novica o skorajšnji možitvi prav tako ni razveselila, zato je tudi ona, ogrnjena v plašč noči, skrivaj zapustila svoj dom. Na poti v Italijo pa sta se ubežnika srečala in se zaljubila drug v drugega, ne da bi vedela, kdo sta v resnici. Medtem pa so doma priprave na kraljevsko poroko nemoteno potekale … kot da se ni nič zgodilo …

Čeprav se najverjetneje zdi, da gre za zgodbo o tem, kako ni mogoče ubežati svoji usodi, se v Büchnerjevi veseloigri skriva predvsem kritika družbe. Mladi doktor medicinskih znanosti Georg Büchner je bil namreč goreč nasprotnik samozaverovanih elit, ki so izgubile stik s svetom, in bil zaradi tega tudi preganjan. Nenazadnje je prvi dramatik, ki je že leta 1837 v svoji drami Vojček za glavnega junaka izbral revnega proletarca. In prav zato je njegova veseloigra Leonce in Lena tudi satira, norčevanje iz samega žanra veseloiger, norčevanje iz tistih avtorjev, ki s pomočjo smeha občinstvo uspavajo, namesto da bi ga prebudili. 

mala scena ob 20:00: Prevare, komedija

Po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gl'ingannati (Prevarani ) je nastala majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju "kako", torej način uprizarjanja. "Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog." Zaplet zgodbe, katere pravir gre iskati v Plavtovi komediji Dvojčki, je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov, za katere poleg zamenjav dvojčkov poskrbi tudi pisana paleta ostalih likov, od "preživetveno nabrite služinčadi do drugih značilnih predstavnikov tedanjega meščanstva, obrtništva, zaljubljenih študentov in celo predstavnice najstarejše obrti. Vse te like povezuje ozračje renesančne prebujenosti telesa in vsakršnega čutnega hedonizma, ki ves čas v protagonistih spodmika temelje načelom družbeno zapovedanega v smeri prvinsko naturnega in prizemljenega. Posledice neobvladljive premoči naravnega in prvinskega so 'prevare' kot zmagoslavje človekove polnokrvnosti, veselja do življenja in vsakršnega užitka, a tudi 'prevare' kot temelj odrske (rado)živosti in razposajenosti."

Posebna prevara je tudi gledališki list, za katerega sta avtorica komedije in urednica lista po zgledu Borgesa in Eca ustvarili nekaj zabavnih apokrifov.

 

SNG Drama:

mala drama ob 20:00: Macbeth

Velika Shakespearova klasika na intimnem prizorišču

Shakespearov Macbeth (1606) je ena tistih iger, ki posegajo v najgloblje človekove temine in razgaljajo motive najokrutnejših dejanj. Gre za spektakel strasti, ki botruje realizaciji radikalnega zla in ga lahko interpretiramo kot raziskavo anatomije najtemnejših zločinov. Zlo je v Macbethu srhljivo, a čudno privlačno, z njim je prepojen ves svet, od intime med naslovnim junakom in njegovo "nedolžno" soprogo do državniških zadev kot tudi dogodkov v naravi.
Tokratno uprizoritev bo zaznamoval prav pogled prek intimnega; s postavitvijo dogajanja v zasebnost dnevne sobe ali kuhinje in s koncentratom protagonistov predstavlja Macbeth z vsemi okrutnostmi in paradoksi vivisekcijo današnjih odnosov in spektakel zla prek najmanjše družbene celice.

 

SiTi Teater ob 20:00: TAK SI - komedija

Komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem, ki je na Dnevih komedije 2014 prejela nagrado Žlahtna komedija po izboru občinstva, Klemen Slakonja nagrado za žlahtnega komedijanta, Aleksandar...

Za zaključeno skupino

Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse in dementni profesor marksizma?

Nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem

Za zaključeno skupino

 

Vodnikova domačija ob 20:00: Ne srečna noč - an ephemeral show and dance jam

Ne Srečna Noč je drugi efemerni dogodek kolektiva Trabuko za Vodnikovo Domačijo. Tokrat se bo ta radijski šov v živo oddajal iz Maracaiba v Venezueli (Vodnikovi domačiji), vodil pa ga bo etnično ruski pesnik mešane krvi (Mestizo), rojen v Venezueli. Tokratna oddaja bo posvečena vsem nesrečnim, čustveno poraženim in obupanim ob tem koncu leta, ter mladi slovenki na svojem prvem ayahuasca tripu v Peruvijski džungli.

 

10KA klub smeha od 20:30: Roast neznanega komika z brki, stand-up / impro

Torkovi večeri novega so sicer namenjeni novim šalam, tokrat pa bo torek nekoliko drugačen, komiki si bodo privoščili svojega sokomika.

Vstopnina: 6EUR

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:00: Poslednji čas – Ali je blizu?

Na Trubarjevem omizju bodo sodelovali: Matjaž Črnivec, Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan. Razprava bo odstirala vsebine, ki jih bodo govorci nizali v svojih prispevkih: Med Razodetjem in zarotniškimi teorijami sveta (B. Hlastan), Kratka pripoved o antikristu – V. S. Solovjov (M. Črnivec) in Gospodar sveta – R. H. Benson (V. Ošlak).

Dogodek organizira Združenje Trubarjev forum.

 

TAM-TAM Ulična galerija ob 17:00: Mimogrede z Nejo Tomšič, likovna razstava

Vizualna umetnica Neja Tomšič bo v sklopu razstavnega cikla Mimogrede mimoidočim na Vegovi ulici predstavila risbe iz projekta Čaj za pet. Opijske ladje, v katerem raziskuje trgovino z opijem in čajem v drugi polovici 18. in v 19. stoletju.  Osrednji del projekta je pet ročno poslikanih čajnih setov za kitajski čajni obred. Vsak čajni set predstavlja eno opijsko ladjo in njeno zgodbo. Ob razstavi bodo v Ziferblatu potekali čajni obredi za skupine petih obiskovalcev, na katerih bo čaj postrežen v čajnih setih, avtorica pa bo pripovedovala zgodbe opijskih ladij.

NEJA TOMŠIČ je vizualna umetnica in pesnica, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Po končanem študiju slikarstva na ALUO je svoja dela predstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah ter bralnih dogodkih. Po akademiji je študirala na doktorskem študiju na Fakulteti za humanistčne študije, kjer je raziskovala pojav dokumentarnega filma v sodobni umetnosti pod mentorstvom Polone Tratnik in Bojane Kunst. Kot študentka je sodelovala na več mednarodnih simpozijih, med drugim na New School v New Yorku ter v galeriji John Hansard na Univerzi v Southhamptonu. Nastopala je v gledaliških predstavah Škrip Orkestra in Škrip Inc režiserke Jelene Rusjan, s katerim je gostovala na Hrvaškem, Kosovem, v Makedoniji, v New Yorku in po vsej Sloveniji. Za zadnjo ploščo Katje Šulc je ustvarila žive vizualije, s katerimi spremlja njene koncertne nastope. Deluje tudi v tandemu s fotografinjo Špelo Škulj, s katero od leta 2010 ustvarjata serijo intervencij v zapuščenih stavbah, pod imenom Hiše.

Brez vstopnine

 

Židovska ulica ob 19:00: Victor Pardinho: DigitalFraction / Ljubljana, video projekcija v javnem prostoru

Video DigitalFraction / Ljubljana je nadaljevanje niza video del, v katerih umetnik s pomočjo tridimenzionalnih tehnik in orodij ustvarja digitalno in izkrivljeno podobo mest in krajev. S fotografijami različnih zornih kotov in pogledov "skenira" prostor in s sestavljanjem slik in ohranjanjem specifičnih površin skeniranih objektov ustvarja tridimenzionalne modele novih prostorov.

Pardinho bo v tednu dni gostovanja v Ljubljani ustvaril delo, ki mapira ljubljanske ulice, z digitalnimi delčki, povezanimi v nove digitalne prostorske razsežnosti, pa želi zmesti gledalce in obenem vzpodbuditi razmislek o sodobnem življenju, kjer je linija med tem, kaj je pravzaprav resnično in kaj virtualno, začela izginjati.

Victor Pardinho je v Helsinkih živeči brazilski avdiovizualni umetnik in raziskovalec, ki v svojih umetniških projektih raziskuje avdiovizualne tehnologije kot so mapiranje, interaktivnost in virtualna resničnost. V preteklosti je sodeloval je z več  a/v kolektivi, umetniki, galerijami in festivali z deli, ki so bila predstavljena v Braziliji, Nemčiji, Franciji, Južni Koreji, na Portugalskem in na Finskem. Trenutno dela z raziskovalno skupino za pripovedovanje zgodb v novih medijih CrucibleStudios/NeuroCine na Univerzi Aalto v Helsinkih. > Umetnikova spletna stran

Brez vstopnine

 

Modra soba/V. nad. na Filozofski fakulteti ob 17:00: Besedna postaja: Skupnostno tolmačenje

Pogovor o knjigi Vojka Gorjanca in Alenke Morel,
Skupnostno tolmačenje: slovenščina v medkulturni komunikaciji

Sodobne družbe so vse bolj večjezikovne in večkulturne. Za zagotavljanje uspešne komunikacije in integracije migrantov v tujejezična okolja pa države sistematično urejajo področje tolmačenja v javnem sektorju. Ko tujci pri komunikaciji v slovenščini potrebujejo pomoč tolmača – pri zdravniku, na policiji, v postopku mednarodne zaščite itd. – govorimo o skupnostnem tolmačenju. O tem, kako se s tem spopadamo pri nas, v pogovoru ob knjigi Skupnostno tolmačenje: slovenščina v medkulturni komunikaciji z avtorjema in moderatorko pogovora dr. Amalijo Maček.

Prijazno vabljeni!

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Tatjana Verbnik Dobnikar : Zavedanje, predavanje

Pot k osebni svobodi je zavedanje sebe, svojih potreb in poznavanje dobrih strategij za uresničevanje ciljev. V odnosih pa je potrebno ločevati, kaj je naše, kaj lahko storimo mi in česa ne moremo. Pomembno je, da se zavedamo, kako sami prispevamo h konfliktom in  kako k rešitvam. In potem znamo prevzeti odgovornost za tisto, kar lahko storimo. 

Predavanje organizira Društvo "UP" v okviru Šole življenjskih veščin in je namenjeno vsem zainteresiranim. Predavanja sofinancirata MOL- Urad za preprečevanje zasvojenosti in FIHO.

Brez vstopnine

 

Slovenski etnografski muzej ob 18:30: Družabnice: #praznovanja, pogovor ob razstavi

V tokratnih Družabnicah se bomo času ustrezno družili ob pogovoru o družabnostih, povezanih s prazniki. Praznike namreč dostikrat dojemamo kot tiste vrhunce medčloveške družabnosti, dneve posebnih pomenov v življenju posameznikov in takšnih ali drugačnih skupnosti: od družine, prijateljstev, družb in prostorsko ožjih ali širših skupnosti. Kot v naših življenjih simbolno izpostavljene priložnosti pa so prazniki po drugi strani dostikrat označeni tudi kot "prazni". Kdo vse jih za nas simbolno izpostavlja in s tem v zvezi polni in prazni, kako se na to odzivamo posamezniki, kaj v zvezi s prazniki si želimo in kaj nam je odveč – ter kaj s tem v zvezi v končni fazi tudi naredimo.

Gostja: dr. Mateja Habinc
Iz etnologije in kulturne antropologije ter novinarstva je diplomirala leta 1998, leta 2002 magistrirala in leta 2006 doktorirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (OEiKA) FF UL, kjer je bila med letoma 1999 in 2006 tudi zaposlena kot mlada raziskovalka. Med letoma 2006 in 2010 je bila zaposlena sprva kot asistentka, nato kot docentka na Fakulteti za humanistične študije UP, v letih 2008–2010 pa je sodelovala v pedagoškem procesu Fakultete za turistične študije – Turistice UP. Od leta 2010 je zaposlena kot docentka na OEiKA FF UL, kjer je vodja katedre za etnologijo Slovencev.
V letih 2009 in 2010 je bila raziskovalka pri projektu Razširitev enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem - DEDI II, v letih 2011 in 2014 pri projektih Prazniki in oblikovanje

Družabnice, so nastale ob razstavi #vstopilSEM: mejniki in prehodi mladih: osebna razstava študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ob razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.

Brez vstopnine

 

Galerija Kapelica ob 19:00: FRIKŠN BAR #5: 'Hibridni scenariji'
Pogovor in druženje: danes, 20. 12. 2016,
Druženje odprtega tipa bo tokrat potekalo ob pogovoru o projektih Maje Smrekar, ki že leta burijo ljudi, ki ne razumejo, da smo del živalskega sveta. Tema je stara vsaj toliko kot se človeška vrsta zaveda same sebe, nova pa so dejstva, ki jih spoznavamo s pomočjo biotehnologije, za katero so razlike med ljudmi in živalmi zgolj tehnične narave.
Ta večer bo za nas prav poseben, saj bo Frikšn bar gostil izjemno zasedbo umetnikov in znanstvenikov, ki se bodo skupaj z nami pogovarjali o križanju med vrstami. Umetniško, biotehnološko in etično robno temo bomo poskusili zgrabiti s pomoč jo vrhunskega biotehnologa Stephena Mingerja, Tonija Pustovrha, strokovnjaka za bioetiko, Gjina Šutića, neodvisnega raziskovalca, in Maje Smrekar, interdisciplinarne umetnice, ki nas bo preko projektov ('K-9_topologija', 'ÁRTE_MIS: človek - pes') uvedla v svet hibridnih scenarijev. Frikcije med nami bo moderirala Mojca Kumerdej. Več

 

Second Home, 1. nadstropje ob 19:26: Kvantni dan razmisleka in mehanike, ob rojstnem dnevu Davida Bohma! Epistemološka debata o KVAntni mehaniki
Program:
Začeli bomo s kopenhaagensko interpretacijo, ki jo bo interpretiral mag. fiz. Ivan Kukuljan, asistent na FMF
SLEDI predavanje Dr. Ambroža Kregarja o Bohmovi Mehaniki
After malo praznovanja, debata in še kaj
Ob koncu leta pride čas, da se ozremo nazaj in premislimo, kaj vse smo ugotovili. Vse prevečkrat pa v času lučk in ostalega bohotenja pozabimo na tiste najdrobnejše stvari. Zato je to ravno pravi čas, da si vzamemo nekaj časa in razmislimo, kaj vemo o kvantni mehaniki.
Nekaj malega o kvantni mehaniki, teaser:
KM je prekinila s starim mnenjem fizikov, da lahko s pomočjo fizikalnih zakonitosti napovemo dogajanje v vesolju neomejeno daleč v prihodnost, oziroma, kakšno je bilo neomejeno daleč v preteklosti. Od takrat, nikdar ne moremo poznati točne lokacije, hitrosti in smeri niti enega samega delca. S popolno gotovostjo ne moremo določiti niti izida najpreprostejših poskusov, kaj šele razvoja celotnega vesolja. KM pokaže, da lahko kvečjemu napovemo verjetnost, da se bo nek poizkus izšel tako ali drugače. Še več KM razblini tudi značilnost vesolja, ki se imenuje lokalnost, to je, da lahko telo vpliva le na telo, ki mu je blizu, ne da bi med jima karkoli potovalo. Nekaj, kar se zgodi tu, je lahko prepleteno z nečim, kar se zgodi tam, tudi če vmes nič ne potuje- in celo, če ni dovolj časa, da bi karkoli, tudi svetloba, prepotovalo to pot. O prostoru tako, ne moremo več razmišljati kot nekoč.
Daje nam razumevanje, ne samo atoma in njegovega jedra, ampak tudi elementov in zvezd. Nje poznavanje je omogočilo razvoj silikonskega čipa ter nešteto uporab laserja, razlaga sestavo Jupitra in mehanizme ustvarjanja energije v Soncu in drugih zvezdah. Omogočila je uvide v naravo vesolja, obete neomejenega pridobivanja energije iz jedrskih elektrarn in hkrati odklenila strašljive možnosti samouničenja z jedrskim orožjem.
Bohmova mehanika, še čaka na svojo razlago…
čaka nas razpravljanje in spoznavanje s KM
Predavanja bodo poljudnoznanstvene narave

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Retrospektiva: Prepovedani kunčji filmi (DEFA)

Kunec sem jaz (Das Kaninchen bin ich), Kurt Maetzig, NDR, 1965, 35mm, 1.37, čb, 118', svp

Devetnajstletni natakarici Marii Morzeck ne dovolijo vpisa študija, ker so njenega brata Dietra obsodili in zaprli zaradi protidržavnega hujskanja. Maria se zaljubi v precej starejšega in poročenega Paula Deislerja. Spoznanje, da je Paul sodnik, ki je obsodil njenega brata, jo vrže s tira, a kljub temu se trudi bratove okoliščine ločiti od ljubezni, kar ji ne uspeva najbolje. Postopoma spozna, da je Paul trdosrčen karierist, ki jo zgolj izkorišča za zabavo. Dieter, ko ga izpustijo iz zapora in ko izve za sestrino razmerje s sodnikom, Mario pretepe. Maria se oddalji od obeh moških in odloči se, da se bo posvetila svojim sanjam o študiju slavistike.
V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.

21:00 Kino-uho/Kino-integral

Luka Prinčič: Razpoke vmesnika – IF4Q

Razpoke vmesnika je serija avdio-vizualnih raziskovanj, ki jih Prinčič od leta 2013 razvija v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Različne kinozvočne epizode družita metoda in format: potopitvena situacija v temi kinodvorane, uporaba digitalnih in odprtokodnih orodij za generiranje slike in zvoka, razpetost med fiksirano kompozicijo in improvizacijo v času, nagibanje v abstrakcijo, iz katere vznikajo delci konkretnega in igra s sinhronizacijo zvoka in slike. Ob tem, da je v procesu priprave performansa prisotno preizpraševanje stanja človeka in njegovega bivanja v sodobnem času, pa je konvencionalna narativnost manj pomembna in ostaja v ozadju. Pri Razpokah vmesnika gre torej za fragmentirano potovanje skozi abstrakten zvok in gibljivo sliko. Njuno sinestetično prepletanje izhaja iz procesa iskanja razpok in subjektivnosti v navidezni nepredirnosti gladkih in polariziranih vmesnikov – mediiranih, med-strojnih, medčloveških. V sodelovanju z zavodom EMANAT.
Cena vstopnice izjemoma 5 evr.

 

Kinodvor:

19:00 Vozovnica za avtobus št. 23 PATERSON

Paterson has gone away 
to rest and write. 
Inside the bus one sees his thoughts 
sitting and standing.
-William C. Williams

Če si na vsaj 2 vprašanji odgovoril z da, potem si pripravljen na vožnjo z avtobusom, na kateri te bo šofer popeljal skozi poezijo Williama C. Williamsa, ki je pisal Paterson, z nami pa bodo tudi mlade pesnice, ki pišejo Ljubljano.

Williamsove in Padgettove* pesmi vam bo bral Nejc Bahor Biga.
Svojo dušo pa bodo za vas razgalile: Urška Kramberger, Ana Marija Garafol, Ana Svetel,Julija Ovsec in Maša Danijel.
Avtobus te 20.12. točno ob 19. uri pobere na postaji LPP: Kolodvor (smer Metelkova). 
Število sedežev za dogodek na avtobusu je omejeno, zato si svojega čim prej rezerviraj na: @email. Rezervacije sprejemamo do 15. 12. oz. do zapolnitve sedežev. Več informacij dobiš ob potrditvi rezervacije sedeža.

18:00 Toni Erdmann, Maren Ade, Nemčija / Avstrija, 2016, DCP, 162'

Toni Erdmann, velika senzacija zadnjega festivala v Cannesu in za marsikoga film leta, je neznansko smešna in hkrati globoko ganljiva pripoved o družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v življenju igramo, ter o tem, da nikoli ne smemo izgubiti smisla za humor.

21:00 Paterson, Jim Jarmusch, Francija / Nemčija / ZDA, 2016, DCP, 118'

Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja ter z njo očaral kritike in občinstvo na zadnjem festivalu v Cannesu.

Mala dvorana ob 20:00:

Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu (Lo and Behold: Reveries of the Connected World), Werner Herzog, ZDA, 2016, DCP, 98'

Opremljen z značilno radovednostjo in živahno domišljijo se Werner Herzog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike naših življenj.

 

Komuna:

18:15 Rogue One: Zgodba vojne zvezd (Rogue One: A Star Wars Story), Gareth Edwards, ZDA, akcijski domišljijski spektakel

20:45 Rogue One: Zgodba vojne zvezd (Rogue One: A Star Wars Story), Gareth Edwards, ZDA, akcijski domišljijski spektakel