Metelkova mesto:

 

A-Infoshop:

18:00 Alternativna tržnica Zadruga Urbana koordinira alternativno tržnico na kateri se bo menjalo, dajalo,... . Tržnica bo potekala pred A-infoshopom, na Metelkovi, od 18h do 20h - vzporedno z vegansko večerjo v A-infoshopu.

19:00: veganski kuharski večer je nocoj na počitnicah
 

Jalla Jalla ob 20:00: KXX (Litija) & Kripel Bataljon (Ljubljana)

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana, ob 17:00: Katalena: Enci benci Katalenci

Polona Janežič, klaviature, tolkala, spremljevalni glas;

Vesna Zornik Stonič, glas;

Boštjan Gombač, klarinet, piščali, žepna trobenta, pojoča žaga, tolkala, spremljevalni glas;

Tibor Mihelič Syed, basovska kitara, tolkala, spremljevalni glas;

Boštjan Narat, kitara, mandolina, spremljevalni glas;

Robert Rebolj, bobni, tolkala

Skupina Katalena se pri novem glasbenem podvigu z delovnim naslovom Enci benci Katalenci navdihuje pri izštevankah, izrazito ritmičnih pesmih, polnih skrivostnih besed, s katerimi otroci razdelijo vloge za začetek igre. Seveda pa je izštevanka že sama po sebi igra –naključja. In prav to Kataleno zanese v najrazličnejše zgodbe, pesmi, motive ali domislice, ki jih je izbralo navidez nesmiselno izštevanje. Glasbene pripovedi, ki so tako nastale, kar same po sebi ustvarjajo prostor glasbenega gledališča in predstave, ki pa ni samo predstava za otroke. Je predvsem predstava, v kateri vsi (znova) postajamo in ostajamo otroci.

 

Prulček Bar ob 18:00: Dirthy Sanches

Aleksander Kuzmić (guitar, vocal)
Aleš Zorec (drums)
Damir Vintar (bass guitar)
Jaka Birsa (saxophone)
Uroš Jezdić (Accordion)
Gosti:
Toby Khun (Cello)
Petra Onderufova (violin)
Žiga Šercer (drums, percussions)
Ljubljanska zasedba Dirty Sanchez igra mediteransko fuzijo etna in funka.
Svežo ekipo sestavljajo izkušeni glasbeniki, ki spretno mešajo avtorsko glasbo in aranžersko predelane tradicionalne pesmi. Večinoma gre za zlitje balkanske, afriške in španske romske glasbe, interpretirane na funky način, kar ji daje močan plesni groove.

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta: Metod Banko & Teo Collori

Metod Banko - vokal
Teo Collori – kitara
Metod Banko je eden najbolj perspektivnih mladih pevcev pri nas, s kitaristom Teom Collorijem pa sta v lanskem letu pri Celinka.si izdala ploščo Pesem o morju. Skladbe, tesno povezane s poezijo Rainerja Marie Rilkeja, Janeza Ramoveša, Marka Matičetova, Jureta Bagona in Miroslava Holuba, so se rojevale počasi in zorele brez pritiska okolice, medtem ko sta se pri komponiranju, med drugim, oprla na izročilo swinga in bluesa. Njuna sveža zvočna podoba predstavlja kontrast trenutnemu stanju razdvojenosti, ki vlada med ljudmi, poslušalca pa navda z mirom. Z glasbo skušata obuditi stare čase, ko so se ljudje zbirali, da bi skupaj peli, igrali ali se le pogovarjali.

 

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Moj ata socialistični kulak

Avtor: Tone Partljič
Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc
Scenografija: Ana Rahela Klobčič
Kostumografija: Zvonka Makuc
Asistent kostumografije: Bojan Vister
Glasba: Bojan Jurjevčič - Jurki
Lektor: Simon Šerbinek
Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima odmor.
Igrajo:
Ata, Joža Malek, 40 let..........Saša Klančnik
Mama, Mimika Malek, 38 let..........Mirjam Sedmak
Olga, hči, 17 let..........Maša Tkavc / Zala Simčič
Tinček, sin "pesnik," 10 let.........Patrik Luka Rozman k.g. / David Vazzaz k.g.
Vanč..........Leopold Pungerčar
Edo, miličnik.........Rok Glavan
Župnik..........Miha Zrimšek
Farovška Rozi..........Tatjana Rebolj
Medved, kmet..........Peter Teichmeister
Učiteljica..........Jasna Kuljaj
Predsednik KLO..........Borut Zakovšek
Tovariš z okraja..........Matic Valič
Mali..........Filip Klančnik k.g. / Patrik Luka Rozman k.g.
Komična in hkrati trpka igra o usodi malega človeka v neusmiljenem kolesju zgodovine in o družbenih spremembah po drugi svetovni vojni nam ponuja vzporednice z današnjimi turbulentnimi časi. Naš glavni junak se po koncu vojne, v kateri se je vojskoval na različnih straneh, vrne domov k družini na majhno kmetijo. Poln je idealov, sanj, vere v moralno boljši svet in ekonomsko pravičnejšo družbo. Toda kmalu spozna, da so bile sanje samo sanje … Velika uspešnica, po kateri je bil posnet tudi priljubljen film, je bila ob svojem nastanku drzna in provokativna, danes pa predvsem ponuja sočuten in polemičen spomin na polpretekli čas. Kaj se je od takrat v resnici spremenilo? Se je za malega človeka sploh kaj?

 

SNG Drama

Veliki oder ob 19:30: Jugoslavija, moja dežela

"In zato sploh ni čudno, da se je tako končalo." – Goran Vojnović

* Avtor glasbe za song Izdan Gorana Vojnovića je Darko Rundek.
Izvajalci glasbe na posnetku so: Isabel (violina), Dušan Vranić Duco (klaviature, tolkala, glas) in Darko Rundek (kitara, glas, miks, editing).

Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana....
Več informacij o predstavi

* Avtor glasbe za song Izdan Gorana Vojnovića je Darko Rundek.
Izvajalci glasbe na posnetku so: Isabel (violina), Dušan Vranić Duco (klaviature, tolkala, glas) in Darko Rundek (kitara, glas, miks, editing).

Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana. Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred nezaslepljenimi očmi odraslega človeka. Nedvomno se lahko na odru ti dve podobi prepletata tako zelo različno, kolikor so neomejene razsežnosti odrskih resničnosti, in ravno v tem gledališkem razkošju se skriva največji potencial za uprizoritev besedila. Gledališki oder namreč na najlepši možni način omogoča istočasnost različnih dogajanj, istočasnost spominskega in resničnega, preskakovanje iz enega v drugo in tudi zabrisovanje mej med njima. Vladanovo iskanje vojnega zločinca generala Borojevića se lahko povsem nerazvozljivo preplete z njegovimi spomini na očeta Nedeljka in pred gledalci se lahko druga za drugo izrisujejo podobe dvojnosti njegovih notranjih doživljanj, podobe njegove razdvojenosti. Tako pa lahko morda pridemo še bližje bistvu problema našega soočanja z zločini, ki so jih v imenu ljudstva delali naši dobri očetje, bratje, strici, sosedje ali prijatelji.

Mala drama ob 20:00: medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti

"se opravičujem pojasnite, kaj pomeni država država – to ste vi in vaša dva ministra? pardon vi, vaša dva ministra, biriči in sli pojasnite država" – Simona Semenič

Igra Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) je postavljena v nedoločeno preteklost in v palačo, v kateri vladar z dvema ministroma vodi državo. Vladar je, kot je to pogosto, samoljuben, nadut in nagnjen k nasilju. Ministra pa sta z dveh polov: eden ocenjuje krizo v državi stvarno in ima konstruktivne predloge za rešitev težav, drugi sam pomaga ustvarjati težave, ki zahtevajo vlado trde roke in upravičujejo najrazličnejše dvomljive vladarske ukrepe. Vladar seveda posluša drugega ministra: ker se v izčrpani državi širijo revščina, lakota in nezadovoljstvo, si je treba izmisliti zunanjega sovražnika in konsolidirati vrste. Čeprav poteka igra Simone Semenič v skoraj pravljično stiliziranem okviru, je neusmiljena anatomija vladanja...

 

10KA ob 21:00: 10kin Večer novega #37

Nastopali bodo:
Vasja Simić Vasko
Nejc Šmit
Stefan Šumanac Šumi
Gašper Bergant
Anton Pevc
Nekdo od njih bo dogodek tudi povezoval... le kdo? :)

Večeri, ko se ob novih šalah in poceni pivu (prvi je gratis) za samo 4€ odlično zabavate in odhajate domov z razbolelimi trebuhi od smeha.

 

Mestna galerija Ljubljana ob 17:00: Primeri smeha v umetnosti: vodstvo po razstavi z Barbaro Jurkovšek

Vljudno vabljeni na vodstvo po razstavi Primeri smeha v umetnosti v torek, 5. maja, ob 17. uri. Po razstavi bosta popeljala akademska slikarka Barbara Jurkovšek in kustos Sarival Sosič.

Razstava tematsko in konceptualno nadaljuje začrtano raziskovanje različnih čustvenih in čutnih stanj (leta 2013 je bila v Mestni galeriji prva takšna razstava Fragmenti sreče v umetnosti) v sodobni slovenski likovni umetnosti.
V okviru razstave razstavljajo umetniki: akademski slikar in interdisciplinarni ustvarjalec Miha Vipotnik, avtor stripov Iztok Sitar, akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, akademski slikar Vladimir Leben, akademski slikar, diplomirani filozof in avtor stripov Izar Lunaček, akademska slikarka Barbara Jurkovšek, diplomirana fotografinja Manca Juvan in fotograf Matjaž Rušt.

 

MSUM ob 19:00: +MSUM: PREPIH - Polonca Lovšin: Zemlja, voda, vrt, svoboda

Vabimo vas na odprtje razstave in pogovor z umetnico v torek, 5. maja 2015, ob 19. uri v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3. Razstava spada v serijo Prepih, s katero predstavljamo mlajše umetnike in sveže ideje.

Polonca Lovšin je arhitektka in umetnica, ki se v svojem delu osredotoča na samoorganizirane inicitive in alternativne oblike delovanja znotraj arhitekture in urbanizma. V zadnjih letih se ukvarja z razmerjem med mestom in podeželjem in raziskuje urbano kmetijstvo kot prakso, ki bo rešila podeželje, mesto, naravo in človeka. Njena dela so predelani vsakdanji uporabni predmeti za vzpodbujanje samooskrbnosti in ekološke občutljivosti, skupinski performansi in intervencije v javnem prostoru, fotokolaži, videi in animacije.
Zadnja leta v mestih nastajajo skupnostni vrtovi na katerih poleg vrtnarjenja poteka samoorganiziranje, samoupravljanje in testiranje raznih modelov sobivanja. Nove generacije urbanih vrtnarjev opozarjajo na pomen lokalne hrane, gojijo čebele, izmenjujejo semena, sadijo sadna drevesa in spreminjajo zapuščena zemljišča v vrtičkarske oaze. Pri tem se zavedajo pomena skupne akcije, saj delovanje v majhni skupini lahko prinese postopne spremembe v kulturi bivanja in dolgoročno na ekonomski, družbeni in politični ravni. Skupnostni vrt so v skupini Kud Obrat in s sodelovanjem okoliških prebivalcev postavili v centru Ljubljane, dogovor z mestom o začasni rabi brez najemnine pa je pomemben element njegovega delovanja.
Razstavljeni kolaži Polonce Lovšin postavljajo skupnostni vrt Onkraj gradbišča v zgodovinski okvir vrtičkarstva. Ta temelji na individualnem vrtičkarstvu, ima bogato tradicijo, v Ljubljani pa zaradi sistematičnega urejanja vrtičkarstva vrtov v mestu primankuje. Ob kolažih razstavlja zbirko predmetov povezanih z vrtičkarstvom, ki kažejo na povezavo med človekom, vrtom, orodjem in naravo. Izbrani predmeti govorijo o zgodovini vrtičkarstva in o skupnostnem vrtnarjenju, o pravilih, samoorganizaciji, o naravni logiki stvari in naravi sami. Pri tem je vrt prostor za razmislek, kaj je lepo in živo, kaj je osnovno in preprosto in kje je prihodnost mest in našega bivanja.
Med pomembnejšimi samostojnimi predstavitvami Polonce Lovšin sta razstavi Vsako jajce šteje v Centru in galeriji P74 v Ljubljani (2013) in Elektrisierende Träume/ Electrified Dreams v Kunstverein Gera v Nemčiji (2011). Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, med drugimi na Measures of Saving the World_Part 5 v galeriji Rotor v Gradcu (2014), na 7. trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji U3 v +MSUM-u (2013) in festivalu animiranega filma Tricky Woman na Dunaju (2012). Je avtorica in soavtorica številnih publikacij in dobitnica različnih štipendij, nagrad in umetniških rezidenc, med drugim nagrade Zlata ptica za vizualno in intermedijsko umetnost (2010), umetniške rezidence v Wysing Arts Centru v Cambridgu (2009) in rezidence Artslink v New Yorku in San Franciscu (2006). Je soustanoviteljica umetniške skupine Kud Obrat, znotraj katere skupaj z okoliškimi prebivalci soustvarja skupnostni vrt Onkraj gradbišča.

 

Hostel Celica:

Galerija Srečišče ob 19:00: Jošt Snoj - Slike

Od človeške topline do teološke sporočilnosti. Prepletata se impresionizem in ekspresionizem, informel in nova figuralika z izkušnjo abstraktnega slikarstva.

"Bogata pastoznost, ki so nam jo zapustili impresionisti, in izredna bivanjsko, eksistencialno občutljiva, krhka, postmoderna predelava ekspresionističnega slikarstva." (M. I. Rupnik)
Razstavljeni bodo trije sklopi slik: cikel Huda jama, sakralne slike in pokrajine.
Vstop prost.

Ob 20:30: otvoritev slikarske razstave: Eduardo Bentub, slikar iz Zelenortskih otokov

Sproščena barvitost, sodoben umetniški izraz in globoka povezanost z naravo in tradicijo kapverdskega otočja so značilnosti njegovega slikarstva. Živa in žareča svetloba obliva ljudi in predmete, kakor valovi oceana male otoke.

 

MoTA točka od 5. do 8. maja: RED MINED, DEUJE BABE IN SVETLANA MARAŠ
s študentkami podiplomskega študija ALUO Univerze v Ljubljani
LIVING ARCHIVE / Živi arhiv kot univerzitetni feministični predmet
predavanja, druženje, razstava in glasbeni performans
Living Archive / Živi arhiv kolektiva Red Min(e)d vedno znova ustvarja prostor, ki je kot pri Kathi Weeks izraz feministične politične želje imanentne obstoju samemu. Vedno znova raziskuje in predstavlja različne pogoje in načine (so)ustvarjanja in (so)bivanja, ki zažarijo kot post-patriarhalna in ne-kapitalistična oprijemljiva realnost. Skozi teme kot so življenje in umetnost, učenje in izobraževanje, človeška in ne-človeška narava, prostor in skupnost, socialna imaginacija in politična artikulacija LA osmišlja med-osebno druženje in ustvarja dispozitiv osvobajajoče posamezničine.kove in družbene transformacije. Živi arhiv je tako prostorsko-časovna mreža, proces in stična točka med razstavo in umetniškim delom, med novimi modeli komunikacije, umetniškimi praksami in tehnologijo, med ustvarjanjem, reprezentacijo, reflektiranjem, medsebojnim deljenjem znanja in zapisovanjem (o) umetnosti.
PROGRAM:
OD FEMINISTIČNEGA VSAKDANA DO KURATORSKIH PRAKS
16:00 – 19:00
Jelena Petrović: Living Archive – (ne)razstavne prakse in feministični principi
Katja Kobolt: Feministično kuriranje zunaj/v/proti kanonu ali za kanon, za center?
Danijela Dugandzić Živanović: Living Archive – umetniška produkcija v negotovih časih
Dunja Kukovec: Living Archive – vprašanja kontaminiranega znanja in kvantne paradigme
Red Min(e)d so Danijela Dugandžić Živanović, Katja Kobolt, Dunja Kukovec in Jelena Petrović. Živijo med Sarajevom, Munchnom, Ljubljano in Beogradom ter delajo znotraj feministične teorije, zgodovine umetnosti in sodobne umetnosti, kulturne produkcije in aktivizma. Razumevanje skupnosti, različnih metod raziskovanja, kuriranja in arhiviranja razvijajo, na novo opredeljujejo in nadaljujejo skozi različne kontekste prostora in časa. Razlik med sabo ne razumejo kot nekaj ovirajočega, ampak kot izziv, ki jim omogoča poglobljeno osmišljanje in preizpraševanje o umetnosti, feminizmu in bivanju. Njihovo delo v obliki Living Archive edicij: dogodkov, razstav, predavanj, prezentacij, projekcij itn. je bilo predstavljeno širom Evrope.

 

Pritličje ob 18:00: Pogovor št. 3: Nataša Živković - Nenad Jelesijević

O prečkanju in odpravljanju meja med sodobnim plesom, gledališčem in performansom se bomo pogovarjali z Natašo Živković.

Njeno koreografsko prakso zaznamuje tankočutna nadgradnja klasičnih baletnih prijemov s povsem osvobojeno scensko govorico, ki se ne izogiba kritičnim refleksijam. Ob deljenju razmišljanj o njenih avtorskih projektih bomo spregovorili o prednostih in pasteh samostojnega dela na odru ter se poskušali poglobiti v načine prevajanja intimne psihologije v scensko govorico. Dotaknili se bomo tudi Natašinega pedagoškega dela, ki vključuje poučevanje različnih plesnih tehnik, sodobnega plesa, baleta ter gibalne igre z otroki.

 

FDV v predavalnici 7 ob 18:00: ZAUSTAVIMO MORIJO V SREDOZEMSKEM MORJU! (Javna tribuna Kluba ČKZ)

Pred pretresljivimi prizori iz Sredozemskega morja, pred cinizmom in neobčutljivostjo evropskih nosilcev in nosilk oblasti ter velikega dela evropske javnosti, si ne bomo zatiskali oči. Z vse bolj razširjenim občutkom nemoči, ki ga povzroča dekontekstualizacija morije v Sredozemlju in sistematično zanikanje odgovornosti EU in njenih držav za nastale razmere, se bomo spopadli tako, da bomo prispevali svoje znanje in srca za zaustavitev morije
V prvih štirih mesecih leta 2015 so vode Sredozemlja pogoltnile 1600 migrantov in migrantk. V povprečju 400 na mesec, kar pomeni, da vsaki dve uri utone otrok, ženska ali moški. V istem obdobju lani je umrlo 90 migrantov in migrantk (Vir: Le monde). Čez 700 mrtvih v eni sami nesreči plovila z migranti, ki se je ob libijskih obalah zgodila pred dvema tednoma, je nov mejnik tonjenja EU v nevzdržno sramoto. 2013 je ob obalah Lampeduse v eni nesreči umrlo “le” 366 migrantov.
Žrtve česa so ti ljudje, te žene, ti možje in otroci? Voditelji in voditeljice EU nas skušajo prepričati, da gre za žrtve tihotapcev z migranti. Na izrednem zasedanju ministric in ministrov za notranje in zunanje zadeve držav članic EU in na izrednem vrhu EU, ki so ju sklicali po smrti 725 migrantov ob libijskih vodah in izginotju 450 v tednu pred tem, so skicirali sramoten odgovor. Tako bodo povečali nadzor nad morjem, pri čemer jih bolj kot življenja migrantov in migrantk skrbi, da bodo z njihovim reševanjem dali vzpodbudo migraciji in tihotapcem. Obenem bodo začeli civilno-vojaško operacijo proti mrežam tihotapcev. Med drugim bodo uničevali čolne, ki jih uporabljajo za prevoz migrantov. Prav tako niso prekinili s prakso prenašanja bremena kriminalizacije migracij na države EU, ki so na njenih zunanjih mejah. Podton takšnega odgovora je, da humanitarna katastrofa v Sredozemlju ogroža varnost EU, ki ni odgovorna za nastale razmere. Ta naj bi bila le zveza držav, ki imajo svoje probleme in ki bo posredovala, da zagotovi lastno varnost, pa tudi iz človekoljubnih vzgibov. Uboga Evropa, žrtev tihotapcev in vedno novih valov prebežnikov ter prebežnic..
Voditelji in vodeteljice EU so žalitev za razum in čustva. Migranti in migrantke v Sredozemlju umirajo prvenstveno zaradi migracijske politike EU. Ta politika pa ni izolirana in ne sloni na načelih človekoljubja in blaginje evropskega prebivalstva. Ta politika je neločljivo povezana z režimom gospostva in izkoriščanja, ki se začne graditi s kolonizacijo drugih delov sveta in se danes reproducira in nadgrajuje v okviru raznih neokolonialnih in imperialnih aranžmajev.
Evropska sramota v Sredozemlju se lahko konča zgolj z uveljavitvijo globalne pravičnosti. Pot do nje se začne s priznanjem svobode gibanja vsem. Dokler se bodo svobodno gibali kapital, blago ter storitve, ljudje pa ne, bodo mrtvi v Sredozemskem morju, v gozdičkih Magreba, Sahari, gorah Irana in Turčije...
Kriki groze utapljajočega se otroka, žene in moža, ki vsaki dve uri odmevajo po prostranstvih Sredozemskega morja, nas kličejo, da nehamo molčati in povemo, da je breme množičnega poboja v Sredozemskem morju za nas preveliko, da se čutimo odgovorne in bomo odločno ukrepali. Za svobodo gibanja in globalno pravičnost!

 

CUK Kino Šiška, Kiosk ob 19:00: NEJC FRANETIČ – DESO: Mustafa vs. Predator (Cikel mladih ustvarjalcev 2.0)

Nejc Franetič – Deso je slikarski samouk. Zaključil je šolo za orodjarja v Postojni, nato se je izredno vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. S slikanjem in risanjem se ukvarja od leta 2008. Njegova prva razstava je bila v domačem kraju Dolenja vas pri Senožečah. Od takrat redno razstavlja na alternativnih mestih Slovenije ter tujine. Njegove risbe so bile objavljene tudi v knjigi, ki je izšla v založništvu slikarske skupine Beli sladoled. V Tribuni (januar, februar 2013) pa sta bili objavljeni tudi dve njegovi ilustraciji.

Mustafa je istanbulski umetnik in fotograf, ki ga je med prvimi opazil Nejc Franetič – Deso. Privabila ga je njegova zmaličena estetika, katere pečate je puščal po različnih mestih Slovenije. Desotu ga je uspelo pripeljati na Metelkovo, kjer sta februarja 2014 zabeležila svojo prvo skupno razstavo pod naslovom Welcome to Metelkova.

V prostorih Kioska bosta prestavila še nikoli prej razstavljena dela, ki dva različna ulična umetnika vizualno tesno povezujejo. Njuna skupna pošastna estetika je sestavljena iz grobih in nenatančno začrtanih linij ter prepleta močnih, ponekod kričečih barv. Mustafa bo ustvaril okvir iz portretov v akvarelni tehniki. Osrednji prostor pa je namenjen produkciji Desota, ki ustvarja v mešanih tehnikah.

Kuratorici: Tia Čiček in Dora Trček

Organizacija Kino Šiška v sodelovanju s SŠOF.

 

Slovenski gledališki inštitut ob 19:30: Gledišče* Srečanje in pogovor s prejemnikoma Borštnikovega prstana Milado Kalezić in Vladom Novakom

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

17:00 Klasiki/Kino-katedra

Državljan Kane (Citizen Kane), Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp  

Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon na položaj kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov. Projekciji sledi predavanje dr. Jerneja Amona Prodnika (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani), v katerem bo s poudarkom na zgodovinskem vzpostavljanju korporativnih medijskih in kulturnih industrij osvetlil družbeni in političnoekonomski kontekst, v katerem je nastal film Državljan Kane.

20:00 Teden ruskega filma

Stalingrad, Fjodor Bondarčuk, Rusija, 2013, digitalni format, 2.35, barvni, 131', svp  

Akcijska vojna drama, postavljena v čas bitke za Stalingrad (avgust 1942 – februar 1943). Film prikazuje najgrozovitejše podobe druge svetovne vojne in hkrati razkriva oživljanje človečnosti sredi vojne vihre. Skupina ruskih vojakov poskuša v bojih na obrežju reke Volge v opustošenem mestu ubraniti strateško stavbo pred nemško vojsko. V krvavi epizodi, ko vojaki obeh strani vsak dan zrejo smrti v oči, se razvije rahločutna ljubezenska zgodba.
Program sta pripravila Planeta Kino in Forum slovanskih kultur.

Vstop prost.

 

Kinodvor:

18:15 Sol zemlje (The Salt of the Earth), Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado, Francija, 2014, DCP, 110'

Življenje in delo Sebastiãa Salgada, enega največjih mojstrov reportažne fotografije, nam v dokumentarnem filmu Sol zemlje razkrivata njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf.

20:30 Pasolini, Abel Ferrara, Francija / Italija / Belgija, 2014, DCP, 87'

Abel Ferrara in Willem Dafoe si zamišljata zadnji dan v življenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri čemer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokončanih del.

Mala dvorana ob 19:30:

Citizenfour, Laura Poitras , ZDA, 2014, DCP, 114'

 

Kino Komuna:

18:00 Gemma Bovery, romantična komična drama, Anne Fontaine, Francija, 2014, 99'

20:00 Selma, biografska zgodovinska drama, Ava DuVernay, ZDA, Velika Britanija, 2014, 128'