Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Novo leto nas ni ustavilo, zato nadaljujemo s pripravo odličnih veganskih dobrot. Prepustili se bomo spretnim rokam veganskega društva. Za glavno jed nam pripravljajo rižoto, zeleno solato in za sladico pa čokoladni puding. Njom, njom!

 

Jalla Jalla ob 20:20: vabljeni na otvoritev fotografske razstave Mitje Stefancica: LIK:A:OB

 

Glasba izven:

 

Prulček Bar ob 20:00: Koncert - Bolfelli - D'Orlando Duo (IT)

Marco D’Orlando: bobni, elektronix
Marco Bolfelli: Gitara, Bas Frekvence

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Fake trio

Ana Vipotnik– glas

Igor Leonardi – kitara, etno inštrumenti

Lazaro A. H. Zumeta – tolkala, violina, glas

Sledil bo Celični jam.

Fake Orchestra je glasbeni kolektiv, ki združuje vrhunske slovenske glasbenike in izvaja različne stile popularne glasbe. Leta 1997 ga je s pevko Ano Vipotnik ustanovil kitarist Igor Leonardi, ki je v svoji karieri igral s svetovno znanimi jazz glasbeniki in kultno rock skupino Metallica, na RTV Slovenija pa je idejni vodja glasbene oddaje Muzikajeto. 

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče, in...:

 

Šentjakobski oder LGL ob 17:00: Pepelka

Po svetu kar mrgoli različic pravljice o lepi, skromni in dobri deklici, ki je doživljala krivico, a bila na koncu poplačana s prinčevo ljubeznijo. Eno od različic je prvi zapisal Charles Perrault, za njim sta svojo zapisala brata Grimm. V obeh n ...

Po svetu kar mrgoli različic pravljice o lepi, skromni in dobri deklici, ki je doživljala krivico, a bila na koncu poplačana s prinčevo ljubeznijo. Eno od različic je prvi zapisal Charles Perrault, za njim sta svojo zapisala brata Grimm. V obeh najdemo hudobno mačeho in polsestri, ples s princem ter izgubljeni čeveljc, le da v prvi Pepelko z obleko za ples opremi dobra vila, v drugi pa drevo, ki ga je bila Pepelka posadila na materinem grobu.
Brez števila je opernih, gledaliških, televizijskih in filmskih priredb, za najbolj znano pa velja po Perraultovi različici posneta Disneyeva risanka, ki je brez dvoma zaslužna za to, da deklice na vseh koncih sveta sanjajo Pepelkin srečen konec – da bi se poročile s pravim pravcatim princem. Stereotipi, ki jih generira ta pravljica, v naši družbi delujejo zastarelo, s čimer pa se je v svoji različici Pepelke duhovito poigral tudi Roald Dahl. V njej pokaže Pepelka svojo odločnost in neodvisnost, za razliko od svojih predhodnic zavzame aktivno držo. Naša Pepelka pa tudi ni od muh. Zlobna mačeha in zoprni polsestri jo s prevaro spravijo v nemilost pri očetu in oče, ki je kraljev minister, jo za kazen pošlje v kuhinjo. Oj, gorje! Ampak Pepelka ne pleše prav dolgo, tako kot ji zapovedujejo. Stvari vzame v svoje roke, si sama sešije obleko za na ples in na plesu popolnoma očara princa. Toda naš princ je žal prejkone nadut, vase zaverovan in neskončno razvajen. Pepelka se bo morala odločiti, kako pa kaj. Vendar pa Pepelka ne bi bila Pepelka, če se ne bi lahkotno zasukala proti srečnemu koncu …

Vstopnina: 5 €

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 18:30: Merlin ali Pusta dežela

"Briga me, jaz sem umetnik."

Starosta sodobnih nemških dramatikov Tankred Dorst je leta 1981 zasnoval obsežno postmodernistično dramsko utopijo Merlin ali Pusta dežela. Skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize je raziskoval tako koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Kako dolgo lahko zdrži princip okrogle mize, za katero sedijo enakopravni in plemeniti vitezi, ki si prizadevajo za dobro človeštva? Je svet enakosti brez konfliktov in vojn sploh mogoč? Zakaj je, kadar imamo opraviti s človeškimi stvarmi, zmeraj nujna kakšna čarovniška palica? Kakšno vlogo ima pri vsem tem hudič? Ima res nadnaravno moč ali je samo človekov alter ego? Ta in še številna druga vprašanja se razpirajo skozi niz fantastičnih, igrivih, obešenjaško duhovitih, včasih krutih, včasih ganljivih, gledališko bogatih in večkrat tudi magičnih prizorov.

Ko se danes trudimo redefinirati pojma demokracija in liberalni kapitalizem in poskušamo najti najboljšo povezavo med tema dvema besedama, se zdijo zanimive rešitve, ki vključujejo magijo. Zanimivo se zdi poklicati na pomoč viteze in čarovnike, ki naj branijo "dobro".
Nekoč smo vsi imeli tradicionalne lokalne sovražnike, ki so bili praviloma pripadniki drugih narodov in držav. Danes vsi za največjega sovražnika štejemo svoj narod. Delimo se na napredne in konservativne, na patriote in izdajalce, na vernike in ateiste, na nekdanje partizane in zdajšnje fašiste, po vseh mogočih kriterijih se delimo na dvoje. Delijo nas referendumi o vseh mogočih vprašanjih. Vsaka stran se je pripravljena boriti za svojo verzijo resnice do konca. Rešitve ni. Razen, če bi se danes pojavil kakšen Lancelot ali Merlin ali kdorkoli, ki bi s čarobno močjo razrešil konflikt, v katerem smo se znašli. Merlin je ep o vitezih in čarovnikih in o utopiji … Upajmo, da bo na koncu zmagalo DOBRO.

Veliki oder ob 22:30: O Merlinu ali Pusti deželi, pogovor z ustvarjalci

Vabimo vas na pogovor o uprizoritvi Merlin ali Pusta dežela Tankreda Dorsta v režiji Aleksandra Popovskega. Merlin ali Pusta dežela(1981) je vsekakor nenavadno gledališko delo, bolj kot drami podobno epopeji, v kateri se mešajo različne literarne zvrsti. Dramski prizori se izmenjujejo s proznimi odlomki, monološkimi pripovedmi, pismi, pesmicami, ki so poleg nemščine še v angleščini, provansalščini in keltščini. Glede na to, da je Tankred Dorst pisal igro med letoma 1978 in 1980, bi jo lahko imeli za vzorčni model postmodernistične pisave. Motive črpa iz srednjeveških legend, mitov in različnih obdelav teh mitov, niza asociacije na številne druge avtorje, nekatere obsežno citira ali kar vključuje v besedilo, nenehno meša žanre in se sprehaja od burke prek pravljice, romance in trubadurske lirike do farse, drame in tragedije.

Dramaturginja uprizoritve Darja Dominkuš se bo o nastajanju uprizoritve pogovarjala z igralci in igralkami.

Vstop prost.

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Družinski parlament, komedija

Katalonska uspešnica Družinski parlament navdušuje s svežino, živahnostjo, bleščečim humorjem in vsebinsko aktualnostjo.
Pred nami je družina z dvema odraščajočima otrokoma. Starša že od nekdaj pedantno skrbita za to, da se vzgoja in sistem organizacije življenja znotraj družine odvijata v skladu z načeli prave demokracije. Imajo svojo ustavo, zakone, določajo proračun, plačujejo davke, skratka, delujejo kot država v malem. Stvari pa se začnejo zapletati, ko se hči nenadoma ne strinja več z ustaljenim sistemom in začne terjati spremembe. Njena zahteva sproži plaz nepričakovanih dogodkov …
Avtorica se izjemno duhovito poigrava z vzorci zapletov znotraj sodobnih parlamentarnih demokracij. Kriza, varčevalni ukrepi, osebni interesi, karierizem, lobiranja, korupcija, predsodki, konservativnosti …
Cristina Clemente (1977), večkrat nagrajena katalonska dramatičarka, scenaristka in režiserka, je igro Družinski parlament napisala kot rezidentka gledališča Sala Beckett v Barceloni. Že nekajkrat je kot soscenaristka sodelovala s Sergijem Belbelom, uveljavljenim in tudi slovenskim gledalcem dobro poznanim katalonskim dramatikom, režirala pa je tudi eno njegovih iger.

 

Mini teater ob 20:00: Pred upokojitvijo

Gostovanje Prešnovega gledališča iz Kranja

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #90, stand up komedija

Ta torek nas bodo nasmejali Luka Jenko, Lucas Alexander White, Blaž Curk in zabavni, Jan Kreuzer, ki je toliko zrastel, ker je nekoč bil košarkaš :)

Vstopnina: 4EUR

 

Narodni muzej Slovenije - Metelkova: Vodstvo po razstavi " Druga eksplozija-90. leta"

17:00 po razstavi vodita Tadej Pogačar in Dejan Habicht
18:00 po razstavi vodi Nina Skumavc

Prost vstop

 

MSUMaistrova ob 18:00: Branka Stipančić: Pogled na umetnost osemdesetih, predavanje

Vabimo vas na predavanje Pogled na umetnost osemdesetih let skozi delo umetnostnih institucij in samoorganiziranost umetnikov na Hrvaškem umetnostne zgodovinarke in kustosinje Branke Stipančić v torek, 10. januarja, ob 18. uri v seminarju +MSUM-a. Predavanje je del projekta OSEMDESETA, ki vključuje trojico razstav, posvečenih osemdesetim letom in njihovi dediščini.

Umetnost osemdesetih let 20. stoletja zaznamuje predvsem trend "nove podobe" (Transavanguardia, Neue Wilde, New Image painting...). Galerije v takratni Jugoslaviji so z navdušenjem sledile novemu valu na domači in mednarodni likovni sceni. Zanimanje za konceptualno, postkonceptualno in medijsko umetnost, ki se je prakticirala v sedemdesetih letih, sicer ni zamrlo, se je pa znatno zmanjšalo. To še zlasti kažejo biografije umetnikov, pri katerih po pogostem predhodnem sodelovanju na razstavah v sedemdesetih letih nastane zatišje. Kljub temu da je v Zagrebu obstajala naklonjena Galerija suvremene umjetnosti, ki je podpirala raziskovalno in inovativno umetnost, so se morali umetniki sami organizirati, če so želeli ublažiti neugodne razmere v umetnostnem prostoru. Aktivnosti, kot so performansi na ulici, novo zasnovana Galerija proširenih medija, mreženje umetnikov v umetniška društva in študentske galerije ter sodelovanje pri umetniških časopisih, so nadomeščale to, kar so nekdaj pokrivale umetnostne institucije. Temu je sledilo delovanje umetnikov v okviru alternativnega prostora delovne skupnosti umetnikov Podroom.

Branka Stipančić je samostojna kustosinja, avtorica in urednica, ki živi v Zagrebu. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. V letih 1983-1993 je bila kustosinja v Muzeju suvremene umjetnosti v Zagrebu in direktorica Sorosevega centra za sodobno umetnost SCCA v Zagrebu od 1993 do1996. Med njenimi izbranimi razstavami in publikacijami so: Personal Cuts –Art Scene in Zagreb from 1950s to Now (Carré d’Art Musée d’Art Contemporain Nîmes, 2014), Mišljenje je forma energije (Arkzin / HS AICA, Zagreb, 2011), Mladen Stilinović – Sing! (Ludwig Museum, Budimpešta), Vlado Martek – Poetry in Action (DelVe, Zagreb, 2010), Josip Vaništa – The Time of Gorgona and Post-Gorgona (Kratis, Zagreb, 2007), Mangelos nos. 1 to 9 ½ (Museu Serralves, Porto, 2003).

Brez vstopnine

 

Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev,Trg francoske revolucije 6 ob 17:00: Glasba v muzejskih zbirkah ali kje je Glasbeni muzej Slovenije? Okrogla miza

Sodelovali bodo:

ga. Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS
dr. Gregor Pompe, profesor na Oddelku za muzikologijo FF
mag. Darko Knez, kustos Narodnega muzeja Slovenije.

Moderator bo Viktor Škedelj Renčelj, strokovni sodelavec SIGIC.

SIGIC v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo trenutno že pospešeno dela na projektu z delovnim naslovom Vodič po Sloveniji za ljubitelje glasbe, v katerem bodo na komunikativen način predstavljeni kipi in spominska obeležja glasbenikov, spominske in (muzejske) glasbene zbirke ipd. Digitalna izdaja naj bi bila širši javnosti dostopna predvidoma že v letu 2017. Poleg tega se SIGIC po prenovi svojega spletnega portala namerava osredotočiti na kreiranje relevantnih baz podatkov o glasbenikih na Slovenskem.

Predstavitev omenjenih projektov bosta iztočnica pogovora, nadaljevali pa bomo z bolj temeljno temo o problematiki neobstoja Glasbenega muzeja Slovenije. Glasba kot umetniška veja namreč svojega muzeja na Slovenskem nima. Zanimalo nas bo, zakaj je temu tako in če ga vendarle potrebuje? Če da, v kakšni obliki glede na tipologijo muzejev (glede na razmere in možnosti), kakšno naj bi bilo poslanstvo muzeja, seveda se ob tem pojavi še vprašanje žanrskega pluralizma, kakšne so dobre glasbeno-muzejske prakse drugod po svetu in podobno.

Brez vstopnine

 

Prešernova dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4 (pritličje) ob 19:30: Bob Dylan - pesem, kitara in krščanstvo

Kantavtor Bob Dylan, Nobelov nagrajenec za književnost. Presenečeni niso bili le svetovni kulturni krogi, presenečen je bil Dylan sam. Koordinatni sistem književnosti je doživel rahel pretres. A kot se za Nobelovega nagrajenca spodobi, je Bob Dylan večznačen in vsebinsko širok. Ena izmed njegovih zanimivejših razsežnosti je njegov odnos do judovsko-biblične tradicije in krščanstva. Na Slovenskem je to manj znana tema, ki jo bomo med drugim poskušali razvozlati na okrogli mizi "Bob Dylan – pesem, kitara in krščanstvo".

Moderator: P. mag. Branko Cestnik

Sogovornika:
Goran Dekleva
Matej Kranjc

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Tu pa tam v živo: Sodobna afroameriška proza

V Trubarjevi hiši literature bomo iz ust prekaljenih RŠ špikerk in špikerjev v živo prisluhnili interpretaciji del sodobnih, še nepoznanih in poprej neprevedenih afroameriških proznih avtorjev. Glasbeno spremljavo bo nudil DJ Blaženmedženami.
Od suženjskih zgodb konca 19. stoletja, prek harlemske renesanse na začetku 20. stoletja, pa do literarnih vznikov avtorjev kot je James Baldwin, ki so šli z roko v roki z gibanjem za državljanske pravice v 60ih letih, pa tudi mimo sodobnih literarnih zvezdnikov kot so Toni Morrison, Maya Angelou, Edward P. Jones, Alice Walker, se tokrat ustavljamo pri najbolj sveži, najnovejši prozi afroameriških avtorjev, katerih glasove smo prvič spoznali v zadnjih nekaj letih.
Poslušali bomo odlomke iz najbolj priznanih romanov najmlajše generacije afroameriških piscev; The Sellout Paula Beattyja, letošnjega Bookerjevega nagrajenca, The Twelve Tribes of Hattie Ayane Mathis, The Underground Railroad Colsona Whiteheada, letošnjega dobitnika National Book Award za najboljše fiktivno delo ter Between the World and Me, polprozne memoarje Ta-Nehisi Coatesa, ki so ga kritiki ob izdaji omenjenega dela razglasili za naslednika Jamesa Baldwina. Tu pa tam je redna programska oddaja s petnajstletno zgodovino. Oddaja slovenskemu radijskemu poslušalstvu dvakrat mesečno v maniri radijske igre predstavlja še nepoznano prozo iz vseh koncev sveta izpod peres mladih, še neuveljavljenih prevajalcev. Oddajo ureja in pripravlja Petra Meterc.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Odprto platno

Tošl, Nataša Sirnik, Domen Neffat, Rok Klemenc, Gregor Pavli, Darko Štante, Jerneja Žuran, Slovenija, 2006, digitalni format, barvni, 61' 

Falirani študent David (Žiga Čamernik) v sanitarijah nekega lokala najde žensko denarnico. Z zanimanjem začne raziskovati njeno vsebino, njegovo delo pa mu znatno otežuje nevrotični natakar in še vrsta nena(va)dnih dogodkov. Naloga vračanja denarnice potencialni lastnici tako kar naenkrat postane nekaj sila zahtevnega, domala nemogočega. Ob pestrem dogajanju, ki spremlja njegovo odločitev, se David neprestano sooča še s svojimi strahovi, ki mu onemogočajo navezovanje pristnega stika z nežnejšim spolom.
Vstop prost.

21:00 Priznanje Franceta Brenka

Stari most / Mama, Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 12' / Vlado Škafar, Slovenija/Italija/BiH, 2016, DCP, 1.85, 93’

Razglednica iz Mostarja / Filmska pesem o mami in hčeri. Mati odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi.
»V znamenju dveh besed je bila dolga pot Mame – bolečina in lepota. Ti dve vsakdanji, pa vendar mogočni besedi sta prihajali in odzvanjali na vsakem koraku: v prvih podobah, ki so se porodile iz ničesar, iz same besede mama, v srečanjih z nastopajočimi – ob prvem dotiku je postalo boleče in lepo, saj bolečina, pred katero se ne umakne in se pred njo odpre dovolj prostora, vselej postane lepota. /.../ Pri Mami me je zanimalo narediti film, ki ima neko svojo strukturo. Jaz bi temu rekel struktura vodnih kapelj. Tu ne gre za klasično dramaturgijo, običajno vzročnost v pripovedi. Želel sem, da film ves čas odmeva tako kot odmevajo valovi na vodni gladini, ko nanjo padejo kaplje.« Vlado Škafar
Priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na področju filmske kulture v letu 2016 prejme Vlado Škafar.
Priznanje podeljuje Društvo za širjenje filmske kulture KINO!
Vstop prost.

 

Kinodvor:

18:30 Dežela la la (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, 2016, DCP, 128'

Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma Stone in Ryan Gosling v čarobnem, prekipevajočem muzikalu Damiena Chazella (Ritem norosti). Otvoritveni film letošnjega beneškega festivala, kjer je Emma Stone prejela nagrado za najboljšo igralko.

21:00 Loving, Jeff Nichols, ZDA / Velika Britanija, 2016, DCP, 123'

Nežna oda ljubečemu paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim uporom postavil nov mejnik boja za državljanske pravice v ZDA. Film, ki ga je po resničnih dogodkih posnel Jeff Nichols (Zaklonišče), je svetovno premiero doživel na festivalu v Cannesu.

Mala dvorana ob 20:00:

Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu (Lo and Behold: Reveries of the Connected World), Werner Herzog, ZDA, 2016, DCP, 98'

Opremljen z značilno radovednostjo in živahno domišljijo se Werner Herzog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike naših življenj.

 

Komuna:

18:30 The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years), Ron Howard, Velika Britanija, ZDA, glasbeni dokumentarec

20:30 Dežela La La (La La Land), Damien Chazelle, ZDA, romantična glasbena drama