Torkove spodbude

Drugačne umetnosti:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Sladica bo čokoladna!

 

Jalla Jalla ob 22:15: literarni večer: Vid Sagadin Žigon
Parjenje kačjih pastirjev v mraku. Štirje pesniški večeri v Jalli Jalli. Pozno zvečer. Kratek pogovor in branje. Ob izbranih klubskih žganicah. Govorili bomo. Se drli. Morebiti ječali. Kaj pa veš. Pridi in preveri. Večer se odsvetuje tistim, ki so vezani na zadnje avtobuse. In na tiste, ki imajo občutljive notranje organe. Ta pesniška branja niso otrokom prijazna.

 

Muzične umetnosti:

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Igor Lumpert trio

Igor Lumpert - saksofon

Brez vstopnine

 

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

 

MGL:

mala scena ob 17:00: Vse o ženskah, komedija

Ta lahkotna "ženska" komedija popularnega hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivale ženski princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice … Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, se boste ob gledanju lahko tudi malo zamislili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komediji vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zagotavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih lekcija ne bo prenaporna, za smeh pa vsekakor jamčimo.

Veliki oder ob 19:30: Pijani, komedija

Po že uprizorjenih vznemirljivih dramskih besedilihKisik in Iluzije se bomo ponovno srečali z Ivanom Viripajevom, ki velja za enega trenutno najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov. Igra Pijani, napisana po naročilu in leta 2014 krstno izvedena v gledališču Düsseldorfer Schauspielhaus, je z velikim uspehom uprizarjana na številnih evropskih odrih.
Črna komedija Pijani se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem današnjih velemest. V igri nastopa 14 oseb. Prav vse so iz različnih razlogov močno pijane. Nekaj se jih vrača s poročnega slavja, nekaj jih je proslavljalo fantovščino, nekaj obletnico smrti prijateljeve matere … Z izjemo mladoletne prostitutke so vsi izobraženi in več kot dobro situirani: bankirji, menedžerji, direktorji, namestniki direktorjev … Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti sami sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja. Različna stanja pijanosti omogočajo večplastno, duhovito in precizno seciranje sodobnega človeka in današnjega načina življenja.
Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Igra Pijani nas opominja in vabi, naj se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razgaliti, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju.

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 18:00: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.

mala drama, ob 20:00: "Art"

"Če že ne morem prenesti, da je moj najboljši prijatelj kupil belo sliko, moram po drugi strani vseeno paziti, da nisem napadalen do njega!"
– Yasmina Reza

Francoska pisateljica Yasmina Reza je zvezda na evropskem gledališkem nebu. Svojo kariero je začela kot igralka, nadaljevala kot scenaristka in avtorica priredb proze za gledališče.
Kaj je tisto, kar je iz navidez nepretenciozne igre naredilo uspešnico, ki jo primerjajo z igrami legendarnih avtorjev, kot je npr. Neil Simon? Njena zgodba je preprosta in govori o treh prijateljih, ki živijo ustaljeno, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago, a nekoliko nenavadno umetniško delo, se prijateljstvo nevarno zamaje … Spretno napisana in duhovita konverzacijska igra z blagim posmehom razkriva nevroze in občutljivost sodobnega urbanega človeka. Ta je na prvi pogled samozavesten in samozadovoljen, a v resnici zadostujejo že malenkosti, da se njegov urejeni in ustaljeni svet začne krhati. Najbrž je prav s to identifikacijsko točko, ki očitno zadeva v živo in presega nacionalne omejitve, mogoče pojasniti fenomen evropskega uspeha igre "Art". Če dodamo k temu še tri "paradne" moške vloge, je razlogov za radovednost več kot dovolj.

 

 

Mini teater ob 18:00: Kakec - Kakčeve dogodivščine, predstava za otroke

Režiser Ivica Buljan se je v sodelovanju s sondo3 + tonijem sopranom ter z igralcem Joseom lotil režije intermedijskega projekta Kakčeve dogodivščine po zgodbi Kakec švedske avtorice Pernille Stalfelt.
Očarljiva švedska otroška zgodba Pernille Stalfelt končno prihaja tudi v slovensko gledališče za otroke! Zgodba duhovito in zabavno ter brez zadržkov in tabujev pojasnjuje temo, ki otroke neverjetno zanima in zabava.
Po Kakčevih dogodivščinah (Zgodbi o kakcu) nas popeljeta dr. Ek in dž. Ekica, ki temo kakca in kakanja skupaj z otroki obravnavata zelo natančno in z brezmejnim humorjem.
Opazujeta njegovo obliko, ki včasih spominja na klobaso, spet drugič pa je lahko podoben storžu, vijaku ali kokosu, primerjata barvo in gostoto glede na to, kaj (po)jemo, spomnita nas, kako je, ko nas muči driska, kaj se zgodi, ko smo zaprti in kako pomembno je, da otroci nosijo pleničke. Skupaj z otroki ugotavljata, kaj so kravjeki, kaj bobki, kurjeki, konjske fige in kaj golobčki, otroci pa se ob tem ves čas neizmerno zabavajo. 
Toda kakec ni koristen le za naše zdravje. Otroci izvejo, da se kakec lahko spremeni v koristno gnojilo, zaradi katerega cvetijo rožice in rastejo jagode, v Afriki pa iz kakca gradijo celo hiše!
Če ne prej, tako po predstavi 'vsak dobro ve, da brez kakanja ne gre!'

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Slovenska popevka, gledališki koncert

Po besedilih Gregorja Strniše

Ne srečamo se pogosto z njim. A nekje med plastmi naše družbe je Življenje, zelo drugačno od našega. Vesolje znotraj vesolja, izmikajoče se našemu razumevanju. In kaj se zgodi, če to samosvoje vesolje stopi pred nas? Če se ena resničnost preplete z drugo in se zvezde premešajo med seboj. Bomo prepoznali obliko ozvezdja – pomen? Nam bo uspelo zaslišati zgodbo?

Režija: Matjaž Pograjc

Igrajo: Atifa Džaferović, Urška Gorše, Borko Horvat, Sabina Hodorovac, Željko Hrs, Nika Ivančić k. g., Tine Jorgačevski, Klara Kastelec k. g., Tatjana Konte, Zdravko Kosič, Andreja Lazar, Janja Majzelj, Jurica Marčec k. g., Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Blaž Pirman, Eva Pirnat, Peter Prokofjev, Blaž Šef, Eva Troha

Koprodukcija: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

SNG Opera in balet ob 19:00: Georges Bizet: Carmen

Georges Bizet (1838–1875) velja za mojstra francoske opere v drugi polovici 19. stoletja in obenem za izrazitega opernega skladatelja, ki je posvetil skoraj vse svoje ustvarjalne sile gledališču. Bizet je Carmen zložil med letoma 1873 in 1874. Libreto, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po literarni predlogi Prosperja Mériméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy, velja za enega najboljših v celotni operni literaturi. Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Bizet je ustvaril edinstveno delo, saj je nastala realistična opera, s katero se težko kosajo tudi največje mojstrovine sorodnega italijanskega verizma. Dobro oblikovani značaji te polnokrvne drame s tragičnim razpletom so z vseh strani prežeti s španskimi ritmi in cigansko melodiko ter izrisujejo okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati.

Novo postavitev smo zaupali britanski režiserki in scenski oblikovalki Pameli Howard, delo bo glasbeno pripravil šef dirigent Jaroslav Kyzlink.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 19:30: Cvetje v jeseni, muzikal

Najuspešnejši izvirni slovenski muzikal zopet prihaja v Cankarjev dom. Stoječe ovacije in razprodane predstave so postale kar pravilo. Zahtevnega gledališko-glasbenega žanra se je ekipa muzikala Cvetje v jeseni lotila nadvse ambiciozno, na samem začetku tudi ne vedoč, da bodo postavili nova merila za muzikal. Za uspeh pa gre velika zahvala predvsem gledalcem, ki so predstavo s svojim pozitivnim čustvenim odzivom ponesli na še višjo raven.

Muzikal ponuja eno najlepših ljubezenskih zgodb slovenske literarne zgodovine. Idilična kmečka povest Cvetje v jeseni avtorja Ivana Tavčarja je najbolj znana ljubezenska zgodba v slovenski književnosti, velja pa tudi za eno najlepših. A zgodba ne govori zgolj o ljubezni med moškim in žensko, temveč opeva tudi ljubezen do domovine in domače zemlje.

Vstopnina: 25, 29 EUR

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #10, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

Photon ob 19:00: Video večer s Postajo DIVA: Pila Rusjan, pogovor z umetnico in projekcija

Postaja DIVA, spletni in fizični arhiv video in medijske umetnosti pri SCCA-Ljubljana, v sodelovanju z galerijo Photon pripravlja predstavitve umetnic in umetnikov, ki so vključeni v arhiv. Na decembrskem video večeru bomo gostili videastko Pilo Rusjan, ki deluje na področjih likovnih, uprizoritvenih in avdiovizualnih umetnosti. Predstavila nam bo predvsem svoje delovanje znotraj gledališča, kjer se ji je odprl zanimiv kreativni prostor. Gre za presek različnih izrazov, kjer je individualno avtorsko delo vpeto v šriši okvir kolektivnega ustvarjanja.

Projekcije in predstavitev bo povezovala sodelavka Postaje DIVA Vesna Bukovec, ki je v preteklih letih skupaj z Metko Zupanič (Zavod Kolektiva) v galeriji Photon organizirala serijo dogodkov Video večer / Video Evening.

Pila Rusjan (1984, Šempeter pri Gorici) je diplomantka digitalnih umetnosti in praks (AU UNG) in zaključuje magistrski študij medijskih umetnosti in praks (AU UNG). Kot videastka deluje predvsem na področju likovnih, pa tudi uprizoritvenih in interaktivnih umetnosti ter fotografije, samostojno ali v sodelovanju, tako doma, po svetu kot na spletu.

Svoja dela je predstavila na številnih razstavah, med drugim v MGLC in +MSUM v Ljubljani, v galeriji A+A v Benetkah, v Kunsthaus Graz, v Braziliji, Argentini, Kanadi, ZDA, Makedoniji, Bolgariji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Švedskem, Finskem, na Tajvanu in v drugih razstaviščih po Sloveniji. Uvrščena so v nekatere mednarodne zbirke video umetnosti. Nominirana je bila za ESSL Art Award (2011 in 2015) in Nagrado OHO (2011). Je vodja raziskovalne enote famulVideoLab v okviru katere na Židovski ulici v Ljubljani pripravlja VideoZid, avtorski projekt galerije na prostem.

 

Aksioma - Projektni prostor ob 19:00: Boštjan Čadež: PD4

VR instalacija

Razstavni prostor v delu PD4 je prazen. V njem so samo VR-očala in par oddajnikov. Umetniški predmet se ne nahaja v tridimenzionalnem prostoru. Njegov predmet je virtualno telo, ki se razteza v algoritmično neskončnost nadomestne resničnosti.

Delo PD4 raziskuje idejo o prisotnosti in zavedanju samega sebe, ki se meri z učinki, kot so občutek za prostor, čas, telo, razpoloženje. Obiskovalec/ka postane igralec/ka v resničnostni igri, v kateri nenehno izgublja občutek za lastno telo in ravno zato še bolj občuti težo lastne telesnosti. Avtor si z grajenjem monokromatskih avtogenerativnih levitacijskih arhitekturnih elementov zamišlja programirani prostor, ki ga proizvaja igralec/ka s pogledom. Zanimajo ga improvizacijska estetika in metamorfoze v živo računane skulpture, pri katerih spreminjajoči se prostor postane psihološki portret gledalca/ke. Aktivni igralci/ke se spopadajo z občutkom za ravnotežje in orientacijo v nepredvidljivem nenehno rastočem prostoru. Pasivne gledalce/ke pa preraščajo rastoče konstrukcije, zaradi česar se znajdejo v dvakratnem notranjem prostoru: najprej v prostoru znotraj virtualne arhitekture, potem v prostoru znotraj lastnih zaznavnih aparatov. Arhitektura prostora ni nekaj zunanjega, temveč notranji niz značilnosti, ki rastejo v različnih nivojih sintakse in se kažejo kot skupek naključnih formacij.

 Prostor nadomestne resničnosti PD4 je programiran z zbirko integriranega orodja Unreal Engine 4 za profesionalne razvijalce iger, simulacij in vizualizacij. V tem delu se igralec/ka z ničimer ne identificira. PD4 je simulaker, je hoja po nadomestni naravi, v nepovezanem svetu z novo geografijo, ki preizkuša meje lastne zaznave. Če ima PD4 kakšen cilj, potem je to pokazati, da je največja iluzija ideja o objektivni resničnosti, da obstaja svet, ki je trden, nespremenljiv, ki ga je možno zaznavati takšnega, kot je.

 Virtualno okolje v delu PD4 je aparat za zaznavanje razmerij, ki upošteva napetost med svobodo in nujnostjo. Je generator nadomestne resničnosti ali programirana skulptura, ki omogoča igralcem/kam, da doživljajo okolje, ki arhitekturo prevaja v situacijo. PD4 proizvaja zaznavni spekter, ki ni bolj resničen od resničnega, temveč resničen v vsej svoji telesni in mentalni zaznavnosti.

Boštjan Čadež (1979) je intermedijski umetnik. Študiral je industrijsko oblikovanje na ALUO v Ljubljani. Dobil je priznanje za posebne študijske dosežke za oblikovanje pnevmatike Sporty, ki jo še danes proizvaja in prodaja podjetje Sava. Sočasno je bil aktiven kot grafitar ter objavil tri kompilacije zvočno odzivnih animacij na internetni strani takrat popularnega mp3-predvajalnika Winamp. Z interaktivno računalniško igračo Line Rider (2006), je bil uspešen na svetovnem trgu in za delo prejel prestižno nagrado za inovacijo na srečanju razvijalcev računalniških iger v San Franciscu. Na 13. bienalu mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (2008) je z Veliborjem Barišičem (Veli Silver) zasnoval projekt PPP box. Aktivno deluje na področju videoprojekcij, ki so generirane v realnem času. Je eden ključnih ustvarjalcev na področju videomapiranja arhitekture in interjerjev v slovenskem prostoru. Z intermedijskim umetnikom Markom Batisto sta zasnovala performans Časovni diagrami (Kino Šiška, Stara elektrarna, +MSUM, 2013). Leta 2013 je prejel tudi nagrado zlata ptica v kategoriji intermedijske umetnosti. Istega leta je v produkciji Zavoda Aksioma razvil robotsko instalacijo Avtoportret (Projektni prostor Aksioma, 2013). Z videoprojekcijami v realnem času deluje kot član razširjene ekipe umetniškega kolektiva Cirkulacija 2 (2010–). V sodelovanju z umetnikom Nevenom Kordo je razvijal videoprojekcije za večje arhitekturne površine v seriji Paralelni svetovi (AKC Metelkova mesto, 2006–2011), s Kordo je zasnoval tudi v živo generirani video-plesni performans Odmevi (Stara elektrarna, 2009). Z delom Tekstom(l)at sta se v sodelovanju z umetnico Lino Rica predstavila na skupinski razstavi Cik-Cak (Galerija Škuc, Mesto žensk, 2015) in na 8. Trienalu sodobne umetnosti – U3 (Moderna galerija Ljubljana, 2016). Z delom Abecedna juha se je med drugim predstavil na 18. mednarodnem festivalu sodobnih umetniških praks Pixxelpoint (Mestna galerija Nova Gorica, 2017).

Brez vstopnine

 

Kino Šiška:

DobraVaga ob 19:00: zine vitrine: Marko K. Gavez: ZNATNO NEPOMEMBNI KADRI, zin razstava

Marko K. Gavez se v okviru razstavnega programa ZINE VITRINE predstavlja z razstavo in novo istoimensko umetniško publikacijo. V njej skozi širino svoje razgibane risarske veščine, vse od dodelanih detajlov do ekspresivnih motivov, raziskuje bogat potencial ilustracije, ki obenem mestoma ostaja brez neposrednih razlag ali jasnih namenov. Pomeni zanj so tako nepojasnjeni, skriti, odsotni, celo nepomembni.

Marko K. Gavez (1993) ustvarja v različnih medijih, izhodišče pa je vedno ilustracija. Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafika. Samostojne in skupne projekte je predstavljal v sklopu različnih prizorišč sodobne umetnosti (Bikofe, UAUU, Zelenica, DobraVaga, VideoWall). Sodeloval je na Bienalu neodvisne ilustracije (2015), na skupinski razstavi OFF THE HOOK v UGM Studiu v Mariboru (2016) in Neurotitan Gallerie v Berlinu (2017), ter v MGLC v Ljubljani na skupinski razstavi Zini! Sodobna zinovska produkcija (2017).

Brez vstopnine

Komuna ob 20:00: stripolis: ROBERT SIKORYAK, pogovor

Decembra se na Stripolis spet vračajo Skype intervjuji Izarja Lunačka z zvezdami svetovnega stripa.

Njegov prednovoletni gost bo izjemni newyorški risar Robert Sikoryak, ki si je kariero skoval iz brezhibne imitacije tujih stripov, ki preigravajo dela svetovne književnosti – Kafka s Snoopyjem, Mali Nemo z Dorianom Grayem in Batman v Zločinu in kazni so le nekateri od naslovov strani njegove klasike Masterpiece Comics. Nadaljevanje omenjenega dela je že v pripravi, na letošnjem festivalu San Diego Comic Con pa je mojster gladko razprodal celotno naklado Trumpovih citatov na naslovnicah starih superherojskih zvežčičev, da Applovih Terms and Conditions s Steveom Jobsom v vlogi par ducatov starih in novih risanih junakov niti ne omenjamo.

Pogovor bo potekal v angleščini.

vstop prost

 

KOŽ ob 18:00: Mag. Tatjana Verbnik Dobnikar: Kaj lahko postaneš?, predavanje

Tema predavanja je, kako vzpostaviti in ohranjati stik z otrokom in kako ga podpirati, da postane sam svoj, zadovoljen s seboj, svojim življenjem in delom. Starši lahko s pravim načinom poslušanja in odzivanja pomagajo, da otrok prepozna svoje kvalitete in svoja hrepenenja in da uvidi, katere kompetence mora razviti, da bi svoja hotenja realiziral. Predavanje organizira Društvo Up sofinancirata MOL- Urad za preprečevanje zasvojenosti in FIHO.

Brez vstopnine

 

Moderna galerija ob 18:00: MG+: Nika Autor: Obzornik 63

Zadnja v seriji predstavitev projekta Obzornik 63 – Vlak senc in zbornika Novicam se ne odpovemo!

Projekt, ki sestoji iz 38 minutnega eksperimentalnega filma Obzornik 63  in zbornika Novicam se ne odpovemo! so ga za paviljon Republike Slovenije na Beneškem bienalu pripravili Nika Autor, Andreja Hirbernik, Ciril Oberstar in Andrej Šprah.   Po zaprtju razstave v Benetkah ga bodo še zadnjič predstavili v Moderni galeriji. 

Brez vstopnine

 

Klub Daktari ob 20:00: Jurij Hudolin: Trst via Ljubljana, predstavitev romana

"Galeb je kriknil z razmazanim, tenkim glasom in zunaj je brlela oranžasta svetloba, ki je prehajala v svetlo zeleno; mrak bo in v njem bo zaplaval mesec, tih in ožarjen v vesolju spečih, kakor mera melanholije. In prav takrat nekje izza priškrnjene zavese, sončni žarek liže čelnice ljudem in jim daje jekleno voljo do življenja, čeprav se jim misli sesipajo kakor žagovina skozi režo v ocean."

Vabljeni na predstavitev romana Jurija Hudolina: Trst via Ljubljana. Večer povezuje Igor Vidmar.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka: Retrospektiva: Jože Babič – ob izidu zbornika Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča

18:00 Sam svoj – portret Jožeta Babiča, Slavko Hren, Slovenija, 2017, digitalni format, barvni/čb, 101’

Jože Babič, gledališki, filmski in televizijski režiser, ustanovitelj gledališč (Ptuj, Trst, Nova Gorica) in ob koncu življenja tudi filmski pedagog na AGRFT UL, bi letos praznoval stoto obletnico rojstva. Zaveza spoštljivega poklona ustvarjalnosti in umetniški presežnosti dediščine velikega ustvarjalca, po katerem je RTV Slovenija poimenovala tudi svojo edino nagrado za vrhunsko režijo, je kar klicala po filmskem prikazu vsaj delčka vsega, kar so mnogi današnji sledilci poetike Jožeta Babiča že zbrali v čast spomina nanj.
Brezplačne vstopnice.

20:00 Pogreb, Jože Babič, Slovenija (Jugoslavija), 1971, video (posneto na 16mm), 3:4, čb, 65'

Na pogrebu Miklavža, vojnega junaka in revolucionarja, pride do spora med materjo, ki hoče sina pokopati cerkveno, ter njegovo vdovo in kolegi, ki ga želijo pokopati z vojaškimi častmi. Nikoli se ne bodo strinjali. Staro vztraja, čeprav je revolucija prinesla neizbrisne spremembe. A ljudje se ne spreminjajo tako hitro, kakor se spreminjajo časi.
Pred projekcijo bomo predstavili novo publikacijo, ki je v zbirki Slovenski film izšla pri Slovenski kinoteki, zbornik Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča. S knjižno izdajo izvirnih besedil, posvečenih Babičevemu filmskemu opusu, v Kinoteki obeležujemo stoletnico avtorjevega rojstva, ki ji je bila v začetku leta posvečena retrospektiva Babičevih celovečernih filmov.
Brezplačne vstopnice.

 

Kinodvor:

18:00 Kabinet čudes (Wonderstruck), Todd Haynes / ZDA / 2017 / 117'

Film Todda Haynesa (Daleč od nebes, Carol) je skrivnostna sestavljanka o dveh otrocih, ki odraščata pol stoletja narazen, a ju povezuje ista usoda. Po knjigi Briana Selznicka.

20:30 Ljubezen na prvo bolezen (The Big Sick), Michael Showalter / ZDA / 2017 / 120'

Film, v katerem priljubljeni stand-up komik Kumail Nanjiani odigra epizodo iz lastnega življenja, je očaral občinstvo in kritike na festivalih v Sundanceu in Locarnu.

Mala dvorana ob 19:00: Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78' / italijanščina, angleščina, francoščina /

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

18:00 Vojna zvezd: Poslednji Jedi (Star Wars: The Last Jedi), Rian Johnson, ZDA, 152'

20:45 Vojna zvezd: Poslednji Jedi (Star Wars: The Last Jedi), Rian Johnson, ZDA, 152'