Padec Ikarusa

Padec Ikarusa

Oddaja
25. 7. 2018 - 12.00

Beograd v zadnjih letih doživlja obsežne arhitekturne spremembe, številne zgodovinske zgradbe se umikajo novogradnjam po nareku kapitala. Med zadnjimi porušenimi objekti z bogato zgodovinsko dediščino je bila upravna zgradba Ikarusa, prve srbske tovarne letal, o kateri bomo govorili v prvem delu oddaje. V nadaljevanju pa se bomo posvetili še enemu rušenju - rušenju v Savamali, katerega ozadje tudi po več kot dveh letih ostaja nepojasnjeno.

Podjetje Ikarus, ki sta ga v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja ustanovila upokojeni pilot Dimitrije Konjović in inženir Josip Mikl, je sprva delovalo zgolj v Novem Sadu, leta 1928 pa je zgradilo novo tovarno letal še na območju današnjega Novega Beograda. Tu so začeli proizvajati vojna letala, medtem ko so v Vojvodini izdelovali hidroavione. Šlo je za prvo srbsko tovarno letal. Arhitekt Slobodan Maldini.

izjava

Upravna zgradba Ikarusa je bila zgrajena leta 1938. Kljub temu da je s kasnejšo rekonstrukcijo na nek način preživela bombardiranje v 2. svetovni vojni, pa ni uspela pobegniti načrtom privatnega kapitala, ki se je na tem območju odločil graditi novo stanovanjsko-poslovno zgradbo.  

izjava

Ne davimo Beograd
Metode gradnje "Beograda na vodi"
 / 12. 5. 2016

Komisija za urbanizem mesta Beograd je leta 2015 zahtevala, da se zgradba Ikarusa zaradi zgodovinske vrednosti ohrani, a je bilo vseeno izdano gradbeno dovoljenje za njeno rušenje. Investitor, podjetje “Neimar V”, je namreč razpisal arhitekturni natečaj, na njem pa izbral rešitev, ki je predvidela tudi rušenje. Tej so se zoperstavili tudi prebivalci Beograda, organizirali proteste in zbirali podpise za ohranitev zgradbe Ikarusa, a tudi oni niso uspeli. V začetku julija letos je bila zgradba Ikarusa porušena.

izjava

Rušenju stavbe Ikarusa je nasprotovala tudi mestna iniciativa “Ne davimo Beograd”, v kateri opozarjajo, da je oblast pred javnim dobrim, kot v številnih drugih primerih, prednost dala privatnemu interesu. Predstavnica iniciative in prav tako arhitektka Ljubica Slavković.

izjava

Porušeno upravno zgradbo Ikarusa je priznani zemunski arhitekt Franjo Jenč projektiral v slogu art deco. Bila je edina zgradba v Beogradu, zgrajena v tem stilu, med arhitekturnimi detajli pa je izstopal relief Ikara v letu. Na novi zgradbi bo ohranjena zgolj fasada, ki je edina ostala po rušenju, arhitekt Maldini pa opozarja tudi na prostorsko utesnjenost predvidene novogradnje in manko pripadajočih površin, ki se bosta odražala na kvaliteti bivanja stanovalcev.

izjava

Upravna zgradba Ikarusa ni bila spomeniško zaščitena, kar je investitor izkoristil. Če so v času gradnje Novega Beograda oblasti poskrbele za zaščito zgradbe, pa zdaj srbski Zavod za zaščito kulturne dediščine ni prepoznal njenega zgodovinskega in arhitekturnega pomena.

izjava

Kot poudarja naš sogovornik, je zaščita spomeniških objektov v domeni omenjenega Zavoda za zaščito kulturne dediščine, stroka pa lahko na nezaščitene objekte zgolj opozarja. Nekaj zgradb je na ta način uspela v Beogradu ohraniti, spet drugih ne.

izjava

Beograd na vodi
Dubajizacija srbske prestolnice in arabske investicije.
 / 18. 3. 2015

Od aktualnega rušenja upravne zgradbe Ikarusa, prve tovarne letal v Srbiji, o katerem smo govorili v prvem delu oddaje, se selimo k drugemu, precej bolj odmevnemu in še vedno nepojasnjenemu rušenju v naselju Savamala.

Kot je znano, je do rušenja več zgradb v Hercegovski ulici na območju Savamale prišlo nenapovedano v noči s 24. na 25. april 2016, da ne bi morda ovirali rušenja oziroma o njem obvestili pristojnih, pa so maskirani neznanci zaustavljali prebivalce, jim odvzeli mobitele ali jih celo zvezali. Več kot dve leti po dogodku so srbski organi pregona pred sodišče uspeli pripeljati policista Gorana Stamenkovića, ki je bil tiste noči dežuren. Zaradi nevestnega dela in zanemarjanja dolžnosti je bil v začetku meseca kaznovan s pogojno kaznijo pol leta zapora. Kot poudarja novinar tednika Vreme Radmilo Marković, obsodba ne daje nikakršnih odgovorov, ključno vprašanje, kdo je rušil v Savamali, ostaja.

izjava

Čeprav je takratni premier in sedanji predsednik Srbije Aleksandar Vučić po rušenju v svojem slogu napovedal, da bodo odkrili odgovorne, se oblast trudi predvsem, kako na različne načine pomesti primer pod preprogo.

izjava

Dober mesec po rušenju in zatrjevanju, da je primer v pristojnosti policije in tožilstva, je Vučić vendarle stopil pred novinarje in odgovornost pripisal beograjskim mestnim oblastem. Ob tem je napovedal, da bodo zato odgovorni nosili tudi ustrezne posledice.

izjava

Ne davimo Beograd
Razmišljanje o srbskih državljanskih protestih.
 / 13. 7. 2016

Navedbe srbskega predsednika je februarja 2017 potrdila tudi soproga takratnega beograjskega župana Siniše Malija, Marija Mali. Kot je povedala v intervju za portal KRIK, ji je mož 25. aprila 2016, potem ko se ji je pridružil na dopustu v Črni Gori, rušenje v bojda povsem običajnem tonu opisal z naslednjimi besedami: “Imel sem problem, nekateri se niso hoteli izseliti. Zato sem organiziral čistilno akcijo. Prišli so ljudje sredi noči, tam morda malo razbijali. Ničesar strašnega nisem naredil.”

Kot smo slišali, navkljub več navedbam o županovi odgovornosti za rušenje ta nikoli ni bil zaslišan, za “čistilno akcijo” in številne druge afere pa je bil Siniša Mali letos nagrajen s premestitvijo z županskega stolčka na stolček finančnega ministra. Radmilo Marković, novinar Vremena.

izjava

Rušenje v Savamali je najbrž povezano s projektom Beograd na vodi, ki je predviden tudi na tem območju. Kot pojasnjuje naš sogovornik, angleška verzija pogodbe med srbsko vlado in tujim investitorjem Muhamedom Alabarjem iz Združenih arabskih emiratov razkriva, da je moral biti prostor očiščen in pripravljen za novogradnjo do junija 2016, na tem območju pa je bilo tudi več povsem legalnih stavb. Prav ti dve okoliščini bi lahko vplivali na tako brutalno in nezakonito rušenje.

izjava

Po mnenju Ljubice Slavković iz iniciative Ne davimo Beograd je rušenje v Savamali in pometanje primera pod preprogo posledica že tako spornega in od prebivalcev odtujenega projekta Beograd na vodi.

izjava

V sklopu projekta Beograd na vodi sta bili šele v tem mesecu odprti prvi stanovanjski zgradbi, ostala infrastruktura pa je bodisi v gradnji bodisi se ta ni še niti začela.

izjava

Napovedi investitorja in še bolj srbskih oblasti z Vučićem na čelu pa so bile veliko bolj pompozne.

izjava

Ob tem, da je projekt pisan izrazito na kožo zasebnega investitorja, pa predstavlja tudi velik urbanistični oziroma arhitekturni problem. Arhitekt Slobodan Maldini, s katerim zaključujemo tokratni Balkan ekspres.

izjava

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness