Slavonija na dražbi
Hrvaška je v globoki politični krizi, ki se z vsakim dnem še dodatno poglablja. Številne afere in spori, ki pretresajo vladajočo koalicijo, peljejo k padcu, ki je sedaj le še vprašanje časa.
A preden bi prišlo do tega scenarija, sta premier Tim Orešković in minister za gospodarstvo Tomislav Panenić javnosti navdušeno predstavila pogodbe o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov na skoraj tretjini ozemlja države, ki jih je njuna vlada podpisala s hrvaško INO in s kanadskim naftnim podjetjem Vermilion Energy. Gre za projekt, ki ga je začela že prejšnja vlada, predvideva pa podeljevanje koncesij za iskanje nafte na šestih raziskovalnih območjih na področju Save, Drave in vzhodne Slavonije za 5 let. Če bi prišlo do odkritja večjih količin nafte in plina, pa pogodbe predvidevajo še pravice za 25 let izkoriščanja.
O problematikah, vezanih na sveže podpisane sporazume, smo se pogovarjali s Tonijem Vidanom, vodjem energetskega programa okoljevarstvenega društva Zelena akcija iz Zagreba.
Formalna nepravilnost, za katero aktivisti upajo, da bo dovolj, da izpodbije sporazum, je, da naj bi bil ta sklenjen pred rokom, ki ga določa zakon o ogljikovodikih. Bolj kot na pravne napake pa pri Zeleni akciji računajo na nedonosnost samih projektov.
V prihajajočih dneh vlada upa na podpis sporazuma še z nigerijskim konglomeratom Ooando. Ta sporazum, kakor vsi ostali, pa po Vidanovem mnenju ni bil ustrezno predstavljen javnosti, moti tudi pomanjkanje javne razprave.
Iskra, ki je zanetila ogenj v aktualni koaliciji, je bila ravno tako imenovana afera “Konzultantica”. Ta je prvega Tomislava Karamarka, podpredsednika vlade in predsednika največje koalicijske stranke - Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ - postavila v položaj, v katerem se mora braniti obtožb o konfliktu interesov zaradi poslovnega odnosa njegove žene in enega od svetovalcev madžarskega naftnega podjetja MOL, ki si lasti nekaj manj kot polovico delnic hrvaške Ine.
Hrvaška ima sicer zgodovino črpanja nafte na kopnem, a v veliko manjšem obsegu, kot to predvidevajo načrti največjih optimistov v vladi. Že omenjeni bivši minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je ob objavi razpisov za iskanje nafte govoril o tisoč novih delovnih mestih in o milijardah evrov za Slavonijo. Takšne in drugačne ponudbe so za celinsko regijo, ki se spopada z visoko brezposelnostjo in močno emigracijo, zelo mamljive.
Če gre torej verjeti oblastnikom iz Zagreba, bi žitnica Hrvaške lahko v kratkem postala tudi izvoznica črnega zlata, s čimer bi poleg lastnega preživetja poskrbela tudi za samozadostnost Hrvaške in omogočila nov začetek rafineriji Sisak.
Vladna agencija za ogljikovodike javnosti zagotavlja, da bodo vse raziskave in potencialno izkoriščanje nafte ter plina opravljeni v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi. Hrvaška bo po pogodbah v prvih petih letih zaslužila pol milijarde kun oziroma 66 milijonov evrov, v prihodnosti pa naj bi bila upravičena do 60 odstotkov dobička. Vidan ostaja previden.
Kakor kaotično deluje vrh aktualne koalicije, tako je tudi na okoljevarstvenem področju mogoče opaziti jasno pomanjkanje kompasa pri sprejemanju odločitev.
Zakonu o zaščiti živali, ki je bil leta 2008 sprejet v skladu s smernicami Evropske komisije, grozi odklon od teh smernic. Spremembe zakona, ki jih predlaga Mario Karamatić, poslanec Hrvaške kmečke stranke, krajše HSS, predvidevajo ukinitev odredbe zakona o prepovedi vsakršne vzgoje živali za krzno. Z zakonom iz leta 2008 je bilo za vse bosanskohercegovske krznarje predpisano 10-letno prehodno obdobje, v katerem naj bi se prilagodili ureditvi, a krznarstvo kljub temu še vedno ostaja obrt v Bosni in Hercegovini. O možnostih za uspeh predlaganih sprememb aktivistka za pravice živali Lejla Šadinlija.
Interes domače javnosti za predlagane spremembe je za zdaj nizek, kar lahko pripišemo tudi netransparentnosti in odsotnosti javne razprave.
Ob pomanjkanju jasne podpore doma se aktivisti zanašajo na podporo iz tujine.
Nasproti etičnim in ekološkim skrbem stoji ekonomski argument, ki ima v gospodarsko šibki Bosni in Hercegovini močno veljavo. Predlagatelj zakona izpostavlja, da se s krznarstvom v BiH ukvarja 200 gospodinjstev, ki vse proizvode izvozijo in ustvarjajo dvomilijonski čisti dobiček.
Za boljše razumevanje aktualnega stanja krznarstva v Bosni in Hercegovini še zadnjič Šadinlija.
Pritiski za ukinitev prepovedi po mnenju sogovornikov ne prihajajo le z domačih farm, pač pa tudi iz sosednjih držav, primarno iz Hrvaške in Srbije, ki bi lahko v BiH izvažali žive živali za izdelavo krzna. O krznarski zakonodaji v širši regiji Luka Oman, predsednik hrvaškega društva Prijatelji životinja.
Za konec dajmo besedo še predlagatelju zakona in poslušajmo njegov odziv na širok spekter obtožb in skrbi s strani protestnikov, ki ga je podal v nedavnem intervjuju.
Dodaj komentar
Komentiraj