Kitajsko na poti v Vietnam danes prečka poseben vlak, ki prevaža severnokorejsko delegacijo, s predsednikom Kim Jong Unom na čelu, na vrh o jedrski razorožitvi. Drugo takšno srečanje, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump, je po besedah severnokorejske državne televizije zadnja možnost za ohranjanje svetovnega reda in miru. Na prvem srečanju pred osmimi meseci sta se predsednika zavezala k skupnemu spoštovanju in jedrski razorožitvi, a dejanskega napredka na tem področju zaenkrat še ni. Srečanje v Vietnamu ima poleg neposrednega političnega pomena tudi močan zgodovinski in simbolični pomen zaradi zgodovine vietnamskega hladnovojnega konflikta.

Z Daljnega pa na Bližnji vzhod. Izraelske oblasti so aretirale vodjo Waqfe, Sheikha Abdula Aziza Salhaba. Waqfa je muslimanska ustanova, ki nadzira muslimanska svetišča in večino muslimanskega verskega življenja v Jeruzalemu. Aretacija sledi petkovim protestom, na katerih so verniki vdrli v del mošeje Al-Aqsa, ki jo je izraelska vlada zaprla za javnost leta 2003. Kot razlog so takrat navedli teroristične skupine, ki naj bi delovale iz mošeje, vrhovno sodišče pa je zaprtje mošeje potrdilo leta 2017. Mošeja, ki stoji v neposredni bližini najsvetejših judovskih na tempeljskem griču, je tretji najsvetejši kraj v islamu. Vodjo Waqfe sicer imenuje vlada v Jordaniji, predstavlja pa enega izmed najpomembnejših verskih vodij Palestincev in drugih muslimanov v Izraelu. Salhaba in njegove pripadnike so sicer že izpustili, vendar so jim prepovedali vstop na tempeljski grič in napovedali vložitev novih obtožnic. Waqfi očitajo, da poskuša na silo spremeniti status verskih objektov na griču in z njega izriniti vernike drugih verstev.

Zanimivo pa je tudi dogajanje v središču tretje velike abrahamske religije v Vatikanu. Danes se namreč končuje prvi veliki simpozij Rimskokatoliške cerkve na temo spolnih zlorab mladoletnih. Papež Frančišek je po lastnih besedah štiridnevni vrh cerkvenih dostojanstvenikov sklical, da bi začeli izkoreninjati zlo iz božje hiše. Kardinali in škofje so v času konference in v sklepnih izjavah priznali krivdo Cerkve predvsem v slabem odzivu na val zlorab in pasivnosti ob njihovih razkritjih. Napovedali so začetek politike ničelne tolerance do teh zločinov in večje aktivnosti Cerkve pri preganjanju storilcev. Kritiki in žrtve nasilja, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra, pa nad zaključki konference niso bili navdušeni. Po njihovem mnenju je sicer spodbudno, da Cerkev priznava delno krivdo pri zločinih, a so razočarani nad pomanjkanjem predlogov za boj proti epidemiji zlorab. Srečanje cerkvenega vrha namreč ob zaključku ni predstavilo nobenih konkretnih ukrepov in politik, s katerimi se Cerkev namerava boriti proti zlorabam.