Britoff ameriških carin

Britoff ameriških carin

Aktualno-politična novica
23. 3. 2018 - 8.00
 / BritOFF

ob 08:05

Dobro jutro, jutranje novice začenjamo med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Ameriški predsednik Donald Trump je po več kot enem letu uresničil svojo predvolilno napoved in uvedel kazenske gospodarske ukrepe proti Kitajski s podpisom memoranduma, ki ameriškemu trgovinskemu predstavniku Robertu Lighthizerju nalaga uvedbo višjih carin za uvoz iz Kitajske. Namestnik direktorja sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše, Everett Eissenstat, je napovedal, da bodo v 15 dneh objavili seznam kitajskega blaga, ki bo deležno dodatnih carin, nato bo sledilo obdobje za morebitne pripombe kitajskih uvoznikov. Po tem obdobju bo finančno ministrstvo predstavilo dokončen seznam, memorandum pa bo v veljavo stopil 45 dni od podpisa. Kitajska naj bi kot povračilni ukrep uvedla višje carine, predvsem na uvoz ameriških kmetijskih proizvodov.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal, da bo vlada uradni državni valuti odstranila tri ničle in iz obtoka vzela bankovec za 100.000 bolivarjev. Venezuela, ki se bori z gospodarsko krizo in hiperinflacijo - slednja je konec februarja v dvanajstmesečnem obdobju presegla 6000 odstotkov - želi s tem ukrepom preprečiti nadaljnje padanje vrednosti valute, ki naj bi po ocenah Mednarodnega denarnega sklada do konca leta dosegla 13.000-odstotni padec vrednosti. Med varčevalnimi ukrepi venezuelske oblasti je tako tudi zapiranje veleposlaništev v tujini, iz Slovenije se le-to umika aprila.

V Kataloniji se nadaljuje politični limb, po tem ko kandidat za predsednika regionalne vlade Jordi Turull ob glasovanju v parlamentu ni dobil podpore dovoljšnega števila poslancev za absolutno večino in sestavo vlade. Imenovanje Turulla so preprečili poslanci socialistične stranke popularne enotnosti CUP, ki so se vzdržali glasovanja, nenaklonjena pa mu je tudi španska vlada. Katalonski neodvisnosti naklonjen Jordi Turull je tako po neuspeli kandidaturi odstavljenega premiera Carlesa Puigdemonta in aktivista Jordija Sancheza že tretji neuspeli kandidat za novega premierja Katalonije. Katalonski parlament bo glasovanje sicer ponovil v naslednjih 48 urah, vendar bo Turull danes zaslišan na vrhovnem sodišču glede svoje vloge pri neuspeli razglasitvi neodvisnosti Katalonije oktobra lani. Sodišče bi lahko zanj ponovno odredilo pripor in onemogočilo morebitno izvolitev v ponovljenem glasovanju. Katalonski parlament mora v dveh mesecih oblikovati vlado, sicer se obetajo nove volitve.

ob 10:05

Po dvodnevnih pogovorih evropske komisarke za trgovino, Cecilie Malström, z ameriškim ministrom za trgovino, Wilburjem Rossom, glede ameriške uvedbe carin na uvoz jekla iz držav Evropske unije, je ta na današnjem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju sporočila, da bodo članice Evropske unije iz te uredbe najverjetneje izvzete. Izvoz aluminija in jekla iz Evropske unije v Združene države Amerike letno dosega več kot 60 milijonov evrov prometa. Carinska uredba, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump napovedal v luči zaostrovanja ameriške ekonomske politike v smer večjega gospodarskega protekcionizma, predvideva uvedbo 25-odstotnih tarif na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija. Evropska unija se je na napovedano dodatno carinjenje izvoza obeh kovin odzvala z napovedjo povračilnega carinjenja nekaterih ameriških izvoznih artiklov, med njimi floridskega pomarančnega soka, arašidovega masla in motornih koles. Po včerajšnjem prvem spomladanskem zasedanju Evropskega sveta je predsednik Donald Tusk potrdil nadaljnja prizadevanja Evropske unije za spoštovanje multilateralnih trgovinskih dogovorov in boj proti gospodarskemu protekcionizmu.

Izjava

Voditelji držav se bodo ponovno sestali danes dopoldne v pričakovanju formalne potrditve izvzema Evropske unije iz napovedanih carin.

V ponedeljek so se kmetijski ministri in ministrice v Bruslju zbrali na srečanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije. Razpravljali so o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2020. V njej so določene smernice za razvoj nestabilnih kmetijskih trgov in sprejetih zavez Evropske unije v zvezi s podnebnimi spremembami. Evropska komisija je Svetu predstavila predlog večletnega načrta za uravnavanje ribjega staleža v zahodnem Sredozemskem morju. Ta uvaja ukrepe za upravljanje šestih pridnenih staležev oz. priobalnega ribolova na bele ribe, ki naj bi pripomogli k njihovi obnovitvi in trajnostnejšemu ribolovu v prihodnosti. Na področju kmetijske politike ministri niso dosegli dogovora glede oblikovanja finančne sheme kmetijskih subvencij v obdobju večletnega finančnega načrta v okviru 2020-2028.

V sredo je v Bruslju potekal tristranski socialni vrh na temo uresničevanja evropskega stebra socialnih pravic. Ta je namenjen večji osredotočenosti na zaposlovanje in socialne vidike ter je sestavljen iz dvajsetih načel in pravic, ki so razdeljeni v tri skupine: vzpostavljanje enakih možnosti in dostopa do trga dela, ustrezna socialna zaščita in pošteni delovni pogoji delavcem v državah Evropske unije. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov, ki trenutno predseduje Svetu, so v izjavi za javnost izpostavili zavezanost hkratni krepitvi socialne pravičnosti in gospodarske rasti v Evropski uniji. Generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov, Luca Visentini, je bil do srečanja skeptičen, saj naj bi bil evropski steber socialnih pravic uspešen le, če ne bo ostal zgolj na papirju in ga bodo začele uresničevati države članice s sprejemanjem ustrezne zakonodaje ter delodajalci z vključevanjem socialnih partnerjev. Kot prioriteto je izpostavil prizadevanje za odpravljanje plačnih nesorazmerij v različnih delih Evropske unije.

Izjava

Visentini je opozoril tudi na nujnost sprejetja večletnega finančnega okvira za obdobje 2020-2028, v katerem so določene omejitve za letne splošne proračune Evropske unije, še pred volitvami v Evropski parlament. To bi dalo socialnim partnerjem večja zagotovila za spoštovanje socialnih dogovorov evropskega stebra socialnih pravic.

Izjava

Včerajšnje zasedanje Evropskega sveta je minilo v znamenju pogovorov o mejnem nadzoru in kibernetični obrambi v luči nedavnega umora nekdanjega britansko-ruskega vohuna Sergeja Skripala in njegove hčerke v Salisburyju v Veliki Britaniji. Britanska premierka Theresa May vpletenost v umor očita Rusiji. Kljub temu da se na srečanju niso dogovorili o novih sankcijah, so iz Moskve odpoklicali ambasadorja Evropske unije. Voditelji so razpravljali tudi o situaciji v Turčiji in o srečanju voditeljev držav Zahodnega Balkana maja letos v Sofiji. Pravkar se je začelo tudi srečanje voditeljev držav Evropske unije, na katerem bodo ti razpravljali o stanju pogajanj o brexitu ter sprejeli osnutek usmeritev za okvir prihodnjih odnosov z Veliko Britanijo po brexitu.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.