britOFF domnevne teroristične propagande

Ob 10-ih:

Kot vsak petek se znova vračamo k pregledu novic iz Evropskega parlamenta.

Po večmesečnem stopnjevanju opozoril je Evropska komisija sprožila postopek proti Češki, Poljski in Madžarski. Izpostavljene države namreč niso upoštevale kvot migrantov, ki bi jih morale sprejeti glede na regulacijo Evropske unije. Zaradi nesodelovanja je Evropska komisija države napotila na Sodišče Evropske unije. Madžarska in Poljska v sklopu regulacije Evropske unije nista sprejeli še nobenega migranta, medtem ko Češka že leto dni ni sodelovala v programu. Kot je izpostavil podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, sodišče vselej predstavlja skrajni ukrep.

Madžarska pa se bo na Sodišču Evropske unije znašla ne le zaradi neupoštevanja regulacije števila migrantov, temveč tudi zaradi zakona o nevladnih organizacijah. Prihajajoči sodni postopek Evropska komisija utemeljuje s tem, da naj bi Madžarska s svojim zakonom o nevladnih organizacijah nesorazmerno omejevala donacije iz tujine. Zakon namreč določa, da se morajo nevladne organizacije, ki iz tujine prejmejo več kot 24 tisoč evrov letno, temu primerno registrirati. Poleg tega pa so dolžne madžarske oblasti obveščati o prihodkih, ki jih prejmejo iz tujine, in na vseh svojih publikacijah, spletnih straneh ali gradivih za medije zapisati, da so financirane iz tujine.  

A to s strani Češke in Madžarske še ni vse. V sredo je v Evropskem parlamentu potekalo glasovanje o nasprotovanju zadnji potezi Donalda Trumpa, ki je Jeruzalem priznal kot glavno mesto Izraela. Sredino glasovanje je predstavljalo poskus predstavitve enotnega stališča vseh držav članic, da Evropska unija v celoti nasprotuje priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela. Med glasovanjem je nasprotovala zgolj Madžarska, dan pozneje pa je tudi Češka podala izjavo, s katero je Jeruzalem priznala kot glavno mesto Izraela.  

Evropska komisija je opozorila vodilna spletna podjetja, da morajo ta pospešiti postopek preprečitve širitve skrajnih vsebin. V kolikor bo napredek nezadosten, pa je napovedala vpeljavo nove zakonodaje, čeprav ni izpostavila jasnega kriterija in časovnega okvira za izboljšanje trenutnega nadzora skrajnih vsebin.

Ob tem se lahko spomnimo, da minevajo že tri leta od ustanovitve Evropskega internetnega foruma, v katerem so se podjetja Facebook, Youtube, Twitter in Microsoft povezala z evropskimi vladami. Projekt je bil leta 2015 obogaten za dodaten mehanizem, ki je do danes teroristično vsebino samostojno prepoznal pri 42 tisoč spletnih vsebinah. Glede na to, da Evropska komisija spletne velikane poziva k pospešitvi cenzure domnevno terorističnih vsebin, lahko k temu podamo še nekaj podatkov. V prvi polovici leta 2017 je Twitter še pred prvo objavo avtomatizirano izbrisal račune 225 tisoč uporabnikov, medtem ko je Youtubov mehanizem v zadnjih 6 mesecih samostojno blokiral več kot 120 tisoč posnetkov. Omenjena podjetja so dolžna znotraj Evropskega internetnega foruma sodelovati z organi pregona, kjer osrednjo vlogo igra Evropol. Forumu, v katerega je trenutno vključenih okrog 20 podjetij, pa se trenutno pridružujejo še podjet  Instagram, Snapchat, Wordpress in Yellow.

Ob 8-ih:

V Bruslju se je v znak podpore bivšemu katalonskemu premierju Karlesu Puigdemontu zbralo 45 tisoč protestnikov. Puigdemont, ki ga je španska vlada odstavila z mesta premierja avtonomne regije Katalonije v prejšnjem mesecu, je s štirimi ministri katalonske regionalne vlade v izgnanstvu v Belgiji že od konca oktobra. Kot so povedali organizatorji, je namen protesta poziv Evropski uniji, da podpre neodvisnost Katalonije. Sodeč po zadnjih informacijah bo Puigdemont ostal v Bruslju še vsaj do katalonskih volitev 21. decembra.

Izjava ameriškega predsednika, v kateri je javno izpostavil, da Združene države priznavajo Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, je izzvala številne proteste na palestinskih območjih. V spopadih med Palestinci in izraelsko vojsko na Zahodnem bregu, v vzhodnem Jeruzalemu in v Gazi je bilo poškodovanih več kot petdeset oseb.

Avstralski parlament je izglasoval zakon, ki dovoljuje istospolne poroke. Definicija zakona kot zveze moškega in ženske je tako spremenjena v zvezo dveh oseb. Glasovanje v parlamentu je sledilo predhodnemu javnemu glasovanju, ki je potekalo v preteklem mesecu. Avstralija je tako postala 26. država na svetu, ki je uzakonila istospolne poroke.