Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci. Lepo pozdravljeni v petkovem drugem britoffu, čigar namen je spraviti informacije o dogajanju v Evropskm parlamentu in širše v vaše sluhovode. Današnji britoff začenjamo na jugu, z državami, ki so nekoč tvorile neko drugo, a za nas nič manj pomemebno federacijo.

Hrvaška je prejšnji teden prižgala zeleno luč Srbiji za odprtje 26. poglavja v pristopnih pogajanjih z EU. Hrvaške oblasti pravijo da so bili izpolnjeni pogoji Hrvaške za odprtje poglavja, ki govori o izobraževanju in kulturi. Predstavniki hrvaške manjšine v Srbiji so v Beogradu podpisali aneks pogodbe o učbenikih s srbskim ministrstvom za izobraževanje. Gre za učbenike za redni pouk za pripadnike hrvaške manjšine, ki se želijo hrvaškega jezika z elementi kulture učiti v izbirnih programih.

K drugim slovanskim bratom. Raziskava, ki jo je opravil Evropski parlament je pokazala, da od vseh narodov Čehi najbolj postrani gledajo na skupščino velike povezave. Skoraj tri četrtine vprašanih namreč ne čuti da so njihovi glasovi v Evropski uniji slišani, le 17 odstotkov pa ima pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu. Rezultate pojasnjuje Jan Kovar iz možganskega trusta Evropske vrednote.

IZJAVA

Pogledamo lahko tudi glavne idejne razlike med povezavo in domnevno voljo češkega naroda. Angela Merkel, ki jo mnogi vidijo kot glavno proponentko Evropske unije, je bila namreč ob prvem begunskem valu sprejemu beguncev zelo naklonjena, podpira pa tudi sistem kvot. Temu Čehi, če gre verjeti raziskavam javnega mnenja, nasprotujejo. Leži torej vzrok za nezaupanje tudi tukaj?

IZJAVA

Navkljub temu, da je vzhodni blok Evropske unije proti pospeševanju evropskih integracij, pa je naš sogovornik mnenja, da bi bila slednja rešitev za nezadovoljstvo.

IZJAVA

Prav ste slišali. Čez slaba dva dni evropska prestolnica kulture postaja dansko mesto Aarhus. Na prestolu si mu bo pridružilo tudi ciprsko mesto Pafos. Letos sta si laskavi naslov delila mesta San Sebastian iz Španije in Vroclav s Poljske. Dansko mesto Aarhus si je za temo svojega prestoljevanja izbrali temo Premislimo! oziroma Re-think!, s tem pa želijo pokazati kako lahko kreativni sektor pomaga premisliti ustaljene vzorce delovanja in pokazati nove. Ciper, ki je bil tokrat prvič ovenčan s to titulo, pa preko mesta Pafos sporoča, da je potrebno povezovati celine in graditi mostove med kulturami.

Projekt Evropska prestolnica kulture je sicer na pobudo tedanje grške ministrice za kulturo Meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13. junija 1985. Do vključno leta 2004 so bila mesta, vredna gostitve dogajanja, izbrana soglasno na medvladni ravni, Evropska komisija pa je zagotovila sofinanciranje. 25. maja 1999 pa sta Evropski parlament in Svet postopek spremenila. Evropsko prestolnico kulture za vsako leto imenuje Svet Evropske unije na priporočilo Evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih bojda uglednih in neodvisnih izvedencev za področje kulture.

Sicer pa so evropske prestolnice kulture znane že nekaj let v naprej. Zato vas na tem mestu spomnimo, da bo Lendava evropski kulturi vladala leta 2025.

Za zaključek pa še kratka urbanistična vest. O novi stavbi Evropskega sveta smo v petkovem britoffu že poročali, zdaj pa veselo naznanjamo da se stavba Europa v obliki kokona končno odpira. Voditelji in ministri članic unije so se doslej v Bruslju sestajali le na sedežu Sveta EU v zgradbi Justus Lipsius. Zaradi pomanjkanja prostora so tik ob njej zgradili še Europo.  Pustimo, da nas arhitekt Philippe Samyn spomni kako je stavba pravzaprav nastajala.

IZJAVA

Šampanjci so na otvoritvi tekli v potokih.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.