BritOFF islamski državi

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bo ukazal sprostitev najnovejših sankcij proti Severni Koreji, ki jih je odredilo finančno ministrstvo ZDA. Ni povsem jasno, o katerih sankcijah Trump sploh govori. Finančno ministrstvo ZDA namreč novih sankcij glede Severne Koreje ni naznanilo, je pa napovedalo ukrepe proti dvema kitajskima ladjarskima podjetjema zaradi kršenja embarga na trgovino s Severno Korejo. To so bile prve nove sankcije po propadlem srečanju med Donaldom Trumpom in Kimom Jong-unom v Vietnamu. Nekaj ur po naznanitvi sankcij je Severna Koreja odstopila tudi od skupnega povezovalnega telesa z Južno Korejo, ustanovljenega septembra leta 2018 po zgodovinskem srečanju Kima Jong-una in severnokorejskega predsednika Moona Jae-ina v začetku lanskega leta.

Posebni tožilec Robert Mueller je danes ponoči pravosodnemu ministrstvu ZDA predal končno poročilo o svojem delu. Težko pričakovano poročilo o vplivu ruskih obveščevalnih služb na zadnje predsedniške volitve bo ministrstvo sedaj pregledalo in se odločilo, kateri deli poročila bodo dostopni javnosti. Demokratska stranka, ki si od poročila veliko obeta, zahteva popolno razkritje vsebine, saj upa, da bo njegova vsebina omogočila glasovanje o odstavitvi predsednika Donalda Trumpa. Predsednik Trump je sicer javno podprl objavo celotnega poročila.

Ob obisku Jaira Bolsonara so v Čilu nasprotniki razvpitega brazilskega predsednika napovedali proteste. Čilenski zakonodajalci so pozvali k razglasitvi Bolsonara za osebo non grata, saj po njihovih besedah širi sovražni govor in k spodbuja h kršenju človekovih pravic. Polemike pa je sprožila tudi zahteva, da naj na uradni večerji v čast Bolsonaru ženske oblečejo kratke obleke. Skupina levo usmerjenih politikov je zaradi tega že napovedala bojkot dogodka. Namen njegovega obiska pa je dogovor o regionalni trgovinski pobudi s čilenskim predsednikom Sebastiánom Piñero in kolumbijskim predsednikom Ivánom Duquejem. Slednja naj bi Bolsonara skušala privabiti v pridružitev k njunemu dogovoru "Prosur", ki naj bi, brez kakršnihkoli ideoloških povezav, spodbujal ekonomsko in politično sodelovanje držav. 

Francoska policija je prepovedala za danes napovedane proteste rumenih jopičev na Elizejskih poljanah, v bližini slavoloka zmage, predsedniške palače in parlamenta. Po besedah predsednika Emmanuela Macrona gre za ukrep, v katerega so prisiljeni zaradi nasilja in razdejanja, ki so ga povzročali nekateri skrajni protestniki. Na ulice Pariza so poleg policije tokrat poslali tudi vojsko, ki naj bi policiji pomagala pri umiritvi razmer. Hudih kritik je bil ob tem deležen vojaški guverner Pariza, ki je napovedal, da se bo vojska v skrajnem primeru branila tudi s streljanjem na protestnike.

Italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte in kitajski predsednik Xi Jinping bosta danes podpisala memorandum, s katerim se bo Italija pridružila kitajskemu projektu "En pas" oziroma "Ena pot". Memorandum predvideva sodelovanje na področju logistike, infrastrukture, investicij, financ in okolja. Za Peking sta še posebej zanimivi pristanišči v Trstu in Genovi, ker ponujata enostaven dostop do evropskih trgov. Italija bo prva članica najrazvitejših držav G7, ki bo pristopila k projektu, v okvriu katerega Kitajska financira izgradnjo pomorskih, železniških in cestnih povezav v Aziji, Afriki in Evropi v vrednosti sto milijard evrov. Zahodne zaveznice Italije ob dogovoru ne kažejo navdušenja, vendar Conte pomisleke zavrača, saj po njegovem mnenju tveganj ni.

V Sarajevu bojkotirajo verige pekarn Manja, saj je Saša Trivić, solastnik družbe Krajina Klas, razburil javnost s podporo Radovanu Karadžiću na družbenih omrežjih. Karadžića je haaško sodišče obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov. Sarajevčani so ogorčeni nad tem, da Trivić podpira vojne zločince in hkrati pobira denar od prebivalcev Sarajeva, ki so bili Karadžićeve žrtve, zato z letaki v bližini pekarn Manja pozivajo k bojkotu. Trivić se brani, da so njegove objave na družbenih omrežjih izvzete iz konteksta z namenom napada na podjetje. Zapise naj bi tvitnil pred leti, v njih pa je poleg Karadžića podprl tudi haaškega obtoženca Ratka Mladića.

Kurdsko-arabsko zavezništvo Sirske demokratične sile (SDF), ki ga podpirajo ZDA, je razglasilo konec kalifata in zmago nad Islamsko državo ob zavzetju vasi Baguz, zadnje utrdbe Islamske države na vzhodu Sirije. S tem naj bi zavzeli celotno ozemlje, ki je bilo od leta 2014 pod nadzorom islamistov. Na višku moči je Islamska država nadzorovala območje v obsegu 88.000 km2. Kljub razglasitvi pa ni povsem poražena, saj ohranja prisotnost v Nigeriji, Jemnu, Afganistanu, na Filipinih ter v drugih državah v regiji. Ameriška administracija ocenjuje, da ima skupine še vedno okoli 15.000 oboroženih privržencev.