Ob 10.05

Na današnji dan leta 1547 je bil šestnajstletni Ivan IV. Vasilijevič, veliki princ Moskve, bolj znan pod imenom Ivan Grozni, okronan za carja. S tem je Veliko vojvodino Moskvo spremenil v Rusko carstvo. Med svojim vladanjem je Ruskemu carstvu priključil Kazanski, Astrahanski in Sibirski kanat, s čimer je carstvo razprostrl na ozemlje dobrih štirih milijonov kvadratnih kilometrov. Obenem se je lotil tudi številnih reform: prenovil je zakonik s konca prejšnjega stoletja, kasneje pa spisal prvi zakon, ki je omejeval gibanje kmetov, kar je ustvarilo podlago za uvedbo tlačanstva pod kasnejšim carjem Borisom Godunovom. Vzpostavil je Zemski sobor, prvi ruski parlament s tremi stanovi. Uvedel je stalno vojsko, strelce; poenotil cerkvene rituale in pravila po celotni deželi.

Pomembno je prispeval h kulturnemu razvoju dežele. Dal je zgraditi prvo tiskarno. Po njegovem naročilu je arhitekt Postnik Jakovljev zgradil katedralo svetega Vasilija na Rdečem trgu v Moskvi. Legenda pravi, da ga je dal car zatem oslepiti, da ne bi mogel zgraditi še česa tako lepega. A to verjetno ne drži, saj je le malo zatem zgradil obzidje Kazanskega kremlja in druge cerkve.

V 1560. letih je zaradi suše in lakote ter zarot nekaterih plemičev car abdiciral, a je na prošnjo bojarjev, torej visokih plemičev, spet prevzel carstvo, a le pod pogojem, da mu bo priznana absolutna oblast in da bo lahko dal ubiti potencialne izdajalce. Na območju nekdanje Novgorodske republike je vzpostavil ločeno ozemlje, opričnino, nad katero je imel ekskluzivno pravico, in z njega pregnal bojarje. Uvedel je osebno stražo, opričnike, in jim razdelil posest, na kateri so od kmetov zahtevali tudi po desetkrat višje dajatve kot bojarji pred tem, kar je povzročilo pobege kmetov in drastičen upad pridelave. Z opričniki je car začel čistko domnevno izdajalskih bojarjev. Najbolj je bilo prizadeto mesto Novgorod, katerega velik del prebivalstva je bil zaradi domnevne nezvestobe pognan v reko, mučen in pobit.

Carjevo umsko zdravje je po smrti njegove prve žene Anastazije Romanove vse bolj pešalo. V napadu mentalne nestabilnosti je ubil svojega najstarejšega sina. Ko je leta 1594 umrl med igranjem šaha, je njegov prestolonaslednik postal drugi sin, ki pa je le nekaj let zatem umrl brez naslednika.

Življenje Ivana Groznega je navdihnilo sovjetskega režiserja Sergeja Mihajloviča Eisensteina, ki je o njem posnel dva dela načrtovane trilogije.

Ob 8.05

Spodnji dom britanskega parlamenta je s 432 glasovi proti in 202 glasovoma za zavrnil brexitovski sporazum vlade z Evropsko unijo, ki ga je predlagala premierka Theresa May. Ta ima sedaj tri dni časa, da predlaga revidiran sporazum. Vodja opozicije Jeremy Corbyn je že podal nezaupnico vladi, o kateri bo parlament glasoval jutri. Poslušajmo burno dogajanje v parlamentu.

Posnetek

V poročilu za Evropski parlament so ugotovili, da je bila študija, na podlagi katere so evropski poslanci izglasovali uvrstitev glifosata med dovoljene pesticide, plagiat. Nemški zvezni inštitut za ocene tveganja je namreč v svoje poročilo kopiral in prilepil odseke Monsantovih študij, ki glifosat zagovarjajo, ne da bi ob tem navedel, da gre za citat, ali navedel vir. Več kot polovica poglavij, ki obravnavajo zdravstveno tveganje pesticida, je tako plagiat, saj so vanje kopirani celotni odstavki ali celo po več strani hkrati. Inštitut je v izjavi za javnost zanikal namerno zavajanje. Ločena raziskava je ugotovila, da je tudi ameriška agencija za varstvo okolja v svojih poročilih o glifosatu v dobrih 60 odstotkih uporabljala vire neobjavljenih raziskav znotraj industrije. Le en odstotek teh raziskav pa je prišel do dokazov za genotoksičnost glifosata v nasprotju s tremi četrtinami javno objavljenih raziskav.  

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podpisal odlok, ki nekaznovanim odraslim dovoljuje, da kupijo do štiri kose orožja in ga hranijo doma, ter “dobrim državljanom” krajša postopek za pridobitev orožja. Nošenje orožja v javnosti je civilistom sicer še vedno prepovedano.