Pozdravljeni v torkovem tematskem BritOFFu, kjer se ukvarjamo s tehnologijo, njeno uporabo, regulacijo in komercializacijo. V slednji je precej uspešen južnoafriško-ameriški poslovnež Elon Musk, ki je včeraj na dvotedenskih pogajanjih in javnih provokacijah uspel kupiti Twitter.

Musk, ki je – odvisno od gibanja vrednosti delnic podjetja Tesla – v zadnjih dveh letih periodično najbogatejši človek na svetu, je za Twitter ponudil 41 milijard evrov. To je skoraj 40 odstotkov več, kot je podjetje vredno na borzi, zato ni presenetljivo, da so večji delničarji želeli, da nadzorni svet Twitterja sprejme ponudbo. Twitter je namreč veliko manj dobičkonosen kot enako slavna tehnološka podjetja v Silicijevi dolini, saj vsaj do sedaj ni uspel monetizirati svoje platforme z usmerjenim oglaševanjem do mere kot na primer Facebook, poleg tega pa ima veliko manjše število uporabnikov. Ko in če bo posel zaključen, bo Twitter, ki je sedaj delniška družba, postal zasebno podjetje, ni pa nujno, da bo Musk ednini lastnik.

Musk je za financiranje posla uspel zbrati okoli 20 milijard evrov posojila, ki ga bo odplačeval Twitter sam. Prav delež posojila, ki bi ga moral prevzeti Twitter sam, je bil glavni kamen spotike, saj podjetje nima prihodkov, da bi financiralo odplačevanje takega posojila. Za več kot posojila bo tako garantiral Musk sam s svojimi delnicami Tesle. Ker so te najpogosteje trgovane delnice na newyorški borzi, lahko služijo kot garancija, ki jo banke rade sprejemajo, saj jih bodo lahko vedno hitro prodale, če bodo morale unovčiti garancijo. Obresti na ta del financiranja prevzema se ocenjujejo na okoli 380 milijonov evrov, kar je tretjino več, kot znaša dobiček Twitterja. Če Musk ne želi plačati te vsote iz svojega lastnega žepa, bo moral torej Twitter povečati svojo donosnost.

Malo manj kot polovico prevzema bo Musk plačal z vložkom svojega kapitala. Tudi človek, kot je Musk, čigar premoženje je trenutno ocenjeno na okoli 250 milijard evrov, nima 20 milijard evrov kar na tekočem računu. Za ta del posla zato išče partnerje. Če jih ne najde, bo moral vsoto plačati sam, za kar bi verjetno moral prodati del svojih investicij v Tesli. Zdaj ko je nadzorni odbor Twitterja njegovo ponudbo uradno sprejel, ga v primeru, če od prevzema odstopi, ker na primer ne bi uspel zbrati denarja, čaka plačilo precejšne odškodnine.

Musk je napovedal, da bo po prevzemu zrahljal omejitve objav, ki trenutno veljajo na Twitterju. Kot je povedal, se ima za absolutističnega zagovornika svobodnega govora. Podjetje je začelo v zadnjih letih aktivneje moderirati objave na svoji platformi, pogosto pa poseže po prepovedi posameznih uporabnikov. V zadnjem času so to v prvi vrsti podporniki ruske invazije v Ukrajini, najslavnejši twitteraški izgnanec pa je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Glavna ovira za zaključitev prevzema, ki jo mora sedaj preskočiti Musk, je odobritev s strani ameriških regulatornih agencij. Te se bodo očitno znašle pod velikimi političnimi pritiski, saj trenutno vladajoči demokrati zahtevajo strožji nadzor nad vsebinami na socialnih omrežjih, še posebno Twitterju. Republikanci na drugi strani podpirajo Muskov prevzem, saj menijo, da so nekateri neupravičeno cenzurirani na platformi.