SEDMA:

Na podlagi anonimne prijave so mehiške oblasti izvedle policijsko akcijo, v kateri so rešili 129 delavcev, med njimi 6 mladoletnikov, ki so bili žrtve hudih psihičnih in spolnih zlorab. Zlorabe so se dogajale v tekstilni tovarni, imenovani Yes International, ki jo vodijo južnokorejski lastniki v zahodni zvezni državi Jalisco. Lastniki poleg zlorab prav tako niso poskrbeli za varnost pri delu in delavcem niso zagotovili zdravega delovnega okolja, prisiljeni naj bi bili delati v nečloveško dolgih izmenah, brez ustrezno dolgih odmorov in v stiku s strupenimi snovmi. Oblasti so med akcijo aretirale štiri južnokorejske državljane, ki so jih delavci identificirali kot lastnike in menedžerje v tovarni.

Nadaljujemo z grško diplomatsko ofenzivo, ki si prizadeva omiliti brezumno nemško varčevalno strogost. Grški finančni minister  Yanis Varoufakis je obiskal nemškega kolega Wolfganga Schäubleja in ga neuspešno poskušal prepričati o omilitvi pogojev, po katerih Grčija prejema mednarodno pomoč. Po srečanju je Varoufakis pozval Nemčijo, naj pomaga Grčiji izkoreniniti fašizem v deželi. Nemčijo je opozoril, da mora biti ponosna, ker je uspešno izkoreninila nacizem, in dodal, da ko se bo vrnil domov, ga bo v parlamentu pričakala nacistična Zlata zora, ki je tretja najmočnejša stranka. Upajmo, da se bodo v Nemčiji kmalu zavedli, da je takšno podporo Zlati zori omogočilo prav vztrajanje pri varčevalni politiki.

Zaključujemo na Kosovu. Tamkajšnja vlada je ustanovila posebno komisijo, ki bo preučila možnost odpisa dolgov kosovskim državljanom in javnim podjetjem, ki so nastali med letoma 1999 in 2008, ko je Kosovo razglasilo neodvisnost. S tem ukrepom želi kosovska elita očitno omiliti socialno stisko državljanov, ki jo je sama v izdatni meri ustvarila.

Več o situaciji na Kosovu pa že čez eno uro v drugem Britoffu.

OSMA.

Kot smo že poročali, se župan madžarskega obmejnega mesteca Asotthalom, Laszlo Toroczkai, sooča z navalom prosilcev za azil s Kosova. Vrlemu županu preglavice namreč povzroča naraščajoče število kosovskih državljanov, ki ilegalno prečkajo mejo z bližnjo Srbijo, da bi na Madžarskem zaprosili za azil in si s tem pridobili možnost za nadaljevanje poti v obljubljene dežele zahodne Evrope, zlasti v Nemčijo. Številke prosilcev za azil s kosovskim državljanstvom govorijo same zase: samo v januarju je Madžarska zabeležila 10.000 prošenj za azil, do danes pa je ta številka narasla že na 13.000 prošenj. Za primerjavo: v letu 2014 je bilo prosilcev za azil s kosovskim državljanstvom 43.000, leto pred tem pa 6.000. In kako namerava župan Toroczkai rešiti težavo? V duhu evropskih vrednot predlaga, da se okoli mesta postavi zid, ki bi jih varoval pred nadležnimi prebežniki. Projekt bi se seveda moral financirati kar iz evropskih skladov, saj gre vendarle za evropski problem.

Tudi če bo županu uspelo postaviti zid, to vsekakor ne bo zaustavilo toka obupanih kosovskih iskalcev boljšega življenja, kar je sad dolgotrajnega trdega dela kosovskih elit. Ta elita, ki je obogatela na škodo javnega bogastva, se zadnje tedne sooča z najhujšo politično krizo od razglasitve delno priznane neodvisnosti leta 2008. Prištino že več tednov pretresajo množični protesti, ki jih organizirajo opozicijske stranke z nacionalističnim gibanjem Samoopredelitev na čelu. Zadnjih nekaj protestov je bilo tudi nasilnih in so terjali okoli 100 ranjenih med protestniki in policisti. Protestniki postavljajo oblasti dve glavni zahtevi: prvo je vlada izpolnila ta teden s tem, ko je razrešila ministra srbskega rodu Aleksandara Jablanovića, ki je bil zadolžen za povratek razseljenih oseb. Jablanovićeva izjava je namreč tudi sprožila proteste, saj je demonstrante, ki so Srbom fizično preprečili obisk cerkve v Đakovici za pravoslavni božič, označil za divjake. Druga zahteva pa je preprečitev privatizacije rudnika Trepča tako, da bi vlada kombinatu dodelila status javnega podjetja posebnega pomena.

Za omenjenimi zahtevami pa se skrivajo globlji razlogi nezadovoljstva kosovskih državljanov. Kar tretjina državljanov je namreč nezaposlenih in živi v hudi revščini. Državne institucije so kronično neučinkovite, nesposobne obračunati s kriminalom in prežete s korupcijo. Brezperspektivnost ljudi sili na proteste nacionalistične stranke Samoopredelitev, ki potihem računa, da bo vlado prisilila k odstopu in s tem izsilila predčasne volitve. Nekateri analitiki opozarjajo celo na možnost izbruha državljanske vojne.

V takšnih razmerah poleg protestov na prištinskih trgih poteka vsakodnevno še drugi, tišji in manj opazen protest državljanov Kosova, ki se odvija na glavni avtobusni postaji v Prištini. Vsak dan zaradi revščine in neperspektivnosti Kosovo zapušča okoli 450 ljudi v nabito polnih avtobusih, namenjenih na sever Srbije. Ta eksodus je tako množičen, da so avtobusne karte razprodane za več dni vnaprej, in poteka tako množično vse od lanskega septembra, ko so omilili pogoje za vstop državljanov Kosova v Srbijo. V severni Srbiji množično ilegalno prečkajo mejo z Madžarsko, kjer povzročajo težave tamkajšnjim županom in hkrati predstavljajo tihi protest proti nesposobnosti kosovskih elit.