Britoff medmrežne bastardizacije

Britoff medmrežne bastardizacije

Aktualno-politična novica
26. 11. 2015 - 10.00
 / BritOFF

0800

Turška vojaška letala naj bi brez predhodnega dogovora preletela mejo z Irakom in pričela bombardirati položaje Kurdske delavske stranke. Nekateri Turčiji, v luči sestrelitve ruskega bombnika, posledično očitajo dvoličnost.

V Venezueli je bil le nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami ustreljen opozicijski voditelj stranke Demokratična akcija. Stranka je del opozicijskega bloka, imenovanega Demokratska unija, ki bo na volitvah 6. decembra poskušal prevzeti vajeti parlamenta. Glede na nekatere javnomnenjske raiskave ima opozicija prvič v 16-ih letih možnost večine.

V japonski Fukušimi, kjer še vedno poteka čiščenje jedrske nesreče, ima TEPCO sedaj težave z varovalnim zidom ob morju. TEPCO - v angleščini Tokyo Electric Power Company - je oktobra zaključil gradnjo 780 metrov dolgega obmorskega zidu, ki sega 30 metrov pod zemljo. Z njim preprečujejo iztek kontaminirane podtalnice v morje. Zaradi vodnega pritiska na zid pa se je slednji nagnil, obenem se je pojavila 500-metrska razpoka.

1000

Britansko pritožbeno sodišče ni sledilo odločitvi vrhovnega sodišča in posledično ni razveljavilo sodbe o spornem zakonu o hranjenju in uporabi medmrežnih podatkov. Dripo - angleško Data Retention and Investigatory Powers Act - je 2014 sprejela britanska vlada. Zakon po eni strani nalaga večletno hrambo podatkov in ureja dostopnost le-teh preiskovalnim organom. Legalistično prevpraševanje zakona sta zaradi široke dikcije teksta vložila člana laburistov in torijcev, britansko vrhovno sodišče pa je odločilo, da Dripa ni v soskladju z evropsko zakonodajo o hrambi podatkov.

Končna usoda primera bi se morala zapečatiti na pritožbenem sodišču, ki bi lahko sodbo vrhovnega sodišča razveljavilo. Namesto tega bo o skladnosti Dripe z evropsko zakonodajo odločalo Evropsko sodišče v Luksemburgu. Odločitev na evropski ravni bo močno vplivala na britansko zakonodajo, sočasno pa bo precedens za podobne primere znotraj Evropske unije.

Sodniška odločanja o internetu se medtem odvijajo tudi v Čezlužju. Pred pritožbenim sodiščem v Washingtonu, najpomembnejšim ameriškim sodiščem za vrhovnim, se bo znašel primer o nevtralnosti interneta. Pomnimo, da je ameriška administracija in agencija za telekomunikacije sprejela zakonodajo, ki je garantirala prihodnost internetne nevtralnosti - interneta, v katerem ponudniki povezave ne smejo diskriminirati pri hitrosti prenosa podatkov glede na njihovo vsebino. Povedano enostavneje, kabelski operaterji in telekomi si želijo, da bi lahko dodatno zaračunavali za prenos določenih vsebin, kot so Youtube, Netflix in druge vsakdanjosti medmrežja.

Operaterji poskušajo odločitev telekomunikacijske agencije razveljaviti prek sodišč. Proces na pritožbenem sodišču se bo uradno pričel naslednji teden, odločali pa bodo trije sodniki. Enega izmed njih je nastavil Obama, ostala dva sta iz časa Clintona in Reagana. Predvsem slednja sta v svoji karieri že večkrat izbrala konservativne odločitve glede internetnih uredb, zatorej se pričakuje, da bo bitka za internetno nevtralnost v Ameriki še dolga. Morebiti je dolga napačen izraz - bitke ni nikoli konec, saj je edini način, ki bi internetno nevtralnost varoval pred bodočim lobiranjem kapitala, uzakonitev nevtralnosti v ustavi. Na žalost pa je slednje v danem trenutku izjemno optimistična misel.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.