7.05

Baskovska nacionalistična stranka Batasuna, ki naj bi bila blizu separatistični organizaciji Eta, je napovedala, da se bo razpustila. Batasuna je od leta 2003 v Španiji prepovedana, ni pa prepovedana v Franciji, kjer je tudi obelodanila svojo odločitev. Novico sta javnosti v mestu Bayonne na jugozahodu Francije posredovala dva tiskovna predstavnika Batasune. Kot sta povedala, so člani stranke vstopili v novo politično fazo in po tej poti želijo nadaljevati, primerno politično orodje za to pa ni več Batasuna. Poudarila sta sicer tudi, da še vedno nameravajo priti do baskovske države, a le s političnimi sredstvi.

Batasuno so ustanovili leta 2001, nasledila pa je več gibanj. Cilj Batasune - socialistične, feministične in ekološke stranke, ki se je označila za borko za neodvisnost, je bil oblikovati baskovsko socialistično državo. Špansko vrhovno sodišče je Batasuno prepovedalo marca 2003, ker naj bi bila politično krilo Ete. Leta 2007 so v Španiji aretirali 22 vodilnih članov te stranke. Batasuna je bila do leta 2007 sicer na seznamu terorističnih organizacij Evropske unije, na katerem pa je od leta 2010 ni več.

Po novoletnih praznikih je levo usmerjena makedonska opozicija včeraj na ulicah makedonskih mest nadaljevala s protivladnimi protesti. Protestniki zahtevajo odstop vlade, ki je po njihovem mnenju odgovorna za hudo gospodarsko krizo v državi in deluje nedemokratično. Na protestih, ki potegajo pod sloganom "otpor" so danes spregovorili politiki, predstavniki nevladnih organizacij in drugi državljani. Povod za proteste je proračun za letošnje leto, ki ga je makedonski parlament sprejel 24. decembra lani in ki po mnenju opozicije preveč sredstev namenja za veličastne spomenike ter vladne avtomobile in pohištvo.

Kosovo se je odločilo uvesti vizume za državljane 87 držav, med drugim Rusije, Kitajske in Indije. Kot sicer poudarjajo na ministrstvu v Prištini, naj bi uvedba vizumov prispevala k varnosti Kosova, poroča beograjska tiskovna agencija beta. Vizumov za vstop na Kosovo ne bodo potrebovali državljani Evropske unije - tudi državljani tistih petih članic unije ne, ki neodvisnega Kosova doslej niso priznale. To so Španija, Grčija, Ciper, Romunija in Slovaška. Vizumski režim bo uveljavljen s 1. julijem.

8.05

Slovenski premier Janez Janša je predstavniku Koordinacije kulturnih organizacij Slovenije Igorju Koršiču naslovil pismo, v katerem ga poziva, naj mu sporoči avtorja, po njegovem mnenju neresničnih navedb v pismu poslanem tujim naslovnikom. Janša je Koršiču zagrozil, da bo drugače v pravnem smislu sam odgovoren za zapis. V pismu Koordinacija kulturnih organizacij Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Odbor za pravično in solidarno družbo in Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije obveščajo tuje naslovnike o slovenskih demonstracijah. Janez Janša nej bi bil v pismu označen kot desni populistični avtokrat in osebni prijatelj madžarskega premierja Viktorja Orbana. Navedeno naj bi bilo tudi, da je slovenski premier protestnike označil za leve ekstremiste in zombije.

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je dejal, da je zaradi napadov na policiste, ki so se zgodili v minulem letu, naročil analizo napadov na policiste. Ta naj bi pokazala tudi za koliko oseb, ki so napadle policiste, je bil odrejen pripor ter kakšne kazni so dobile. Veniger se je ob tem policistom zahvalil za požrtvovalno opravljanje njihovega poslanstva.

Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo ugovore sedmih fizičnih in dveh pravnih oseb na vložene obtožnice v primeru domnevno spornega lastninjena Pivovarne Laško in trgovanja z delnicami Istrabenza. Na zatožno klop bo tako poleg nekdanjega predsednika uprave laške pivovarne Boška Šrota sedel tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar. Sodišče in tožilstvo sicer uradno še ne moreta potrditi, kdo je med obtoženimi v omenjeni zadevi, sta pa Šrot in Bavčar že avgusta lani potrdila, da sta se znašla na seznamu obdolženih.

9.05

Tiskovna predstavnica State Departmenta Victoria Nuland je dejala, da obisk Severne Koreje s strani glavnega izvršnega direktorja spletnega podjetja Google Erica Schmidta, ne koristi ničemur. Schimdt naj bi se v Severno Korejo odpravil konec meseca skupaj z nekdanjim ministrom za energetiko, nekdanjim veleposlanikom pri Združenih narodih in nekdanjim guvernerjem Nove Mehike Billom Richardsonom, za katerega velja, da ima dobre zveze v Severni Koreji in jo je v zadnjih 20 letih večkrat obiskal. Med enim od takšnih obiskov je izposloval tudi izpustitev aretiranih ameriških državljanov. Nulandova je zatrdila, da Schmidt in Richardson potujeta v Severno Korejo kot zasebna državljana. Ocenila je, da tovrstni obisk ni v nobeno pomoč.

Prirodoslovni muzej v Rotterdamu je v svojo zbirko vključil zgolj 3,15 centimetra dolgega pritlikavega netopirja, ki so ga novembra lani odkrili v škatli kosmičev v Stuttgartu. Po odkritju netopirja, ki je najverjetneje zlezel v škatlo kosmičev, nato pa ni mogel ven, je uslužbenec muzeja Kees Moeliker veterinarski urad iz Stuttgarta prosil, če mu najdbo prepustijo. Netopirja je nato nekaj tednov za tem prejel po pošti, skupaj s kosmiči, v katerih so ga našli. Netopir je v muzeju postal del pomembne druščine. Leži namreč poleg doslej edine miši, ki so jo našli v nizozemskem parlamentu v Haagu.

V Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja znova pozivajo vlado, da se opredeli do zahtev, ki so jih vladi in javnosti posredovali sredi decembra lani. Neodzivnost vlade so v sporočilu za javnost obsodili. Koordinacija je zahteve oblikovala 19. decembra in vlado takrat pozvala k pogajanjem. Med drugim zahtevajo, da jih vlada prizna za enakovredne socialne partnerje ter da mase plač za javne uslužbence za leti 2013 in 2014 ne zniža dodatno.

10.05

Politični analitik Matevž Tomšič, sicer predavatelj na zasebni fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je za revijo Reporter dejal, da so zahteve in pozivi dela akterjev vseslovenske vstaje hkrati bizarni in potencialno nevarni. Protestnike je primerjal s Hitlerjem in dejal, da zgodovina 20. stoletja priča, da ni nobena politična ideja tako nora, da ji ne bi ljudje sledili. Po njegovem mnenju so zadnji protesti pokazali, da je glavni cilj zamenjava vlade in demokratičnega sistema, kar je lahko pot v totalitarizem.

V mariborski poslovni enoti podjetja Žito so po poročanju Dnevnika delavcem v podpis dali pogodbe v slovensko-slovaškem jeziku. Slovenski delavci naj bi v Sloveniji delali po slovaških zakonih, in sicer za 327 evrov bruto plače na mesec. Pogodbe slovenskim delavcem ponuja v podpis slovaška agencija Job Service s sedežem Košicah. Gre za novo agencijo z najetimi delavci, s katerimi je Žito podpisalo pogodbo o sodelovanju. Sicer s to agencijo v Mariboru domnevno sodeluje več podjetij. Sindikalist Gregor Cerar sicer pravi, da je že to, da slovenskemu delavcu za delo v Sloveniji pomolijo v podpis pogodbo z delodajalcem, ki ima sedež na Slovaškem, popolnoma nerazumno. A četudi bi to po neki čudni logiki pilo vodo, pade cela zadeva takoj, ko začnejo v pogodbi navajati zakonodajo, ki pri nas sploh ne obstaja.

Socialni demokrati sestavljajo skupino pravnih strokovnjakov, ki bi pripravila zahtevi za ustavno presojo zakonov o slabi banki in državnem holdingu. Načrte ministra Janeza Šušteršiča bi lahko opozicija pravočasno prekrižala z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja obeh zakonov, ki bi ju priložili k zahtevama za presojo ustavnosti. Za zadržanje izvajanja obeh zanikrnih zakonov, kot ju je poimenoval ekonomist Jože Mencinger, morajo pobudniki uspešno argumentirati, da bi z njuno uveljavitvijo, še preden bi ustavno sodišče razsodilo o njuni morebitni neskladnosti z ustavo, nastale težko popravljive posledice.