BritOFF ne leti z Atatürka

Aktualno-politična novica
11. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

10.00

Včeraj so pet čez deveto jutranjo kaotičnost Carigrada ustavile glasne sirene. Dvominutno tuljenje so obnemeli Carigrajčani in Carigrajčanke pospremili z molkom v spomin očetu turške republike, Mustafi Kemalu Atatürku, ki je 10. novembra 1938 ob tej uri preminul v svoji palači Dolmabahçe. Njemu posvečamo današnji letalsko zaznamovani prevozniški BritOFF. V evropskem delu Carigrada je namreč nedelujoče letališče, poimenovano po ustanovitelju sodobne Turčije. Večino prejšnjega desetletja se je takrat domače letališče nacionalne družbe Turkish Airlines, ki je letno povprečno služilo dobrim petdesetim milijonom potnikov in potnic, uvrščalo med deset najbolj obljudenih letališč na svetu. Petega aprila 2019 so potniška letala zadnjič vzletela z Atatürka, dan kasneje pa so bili vsi leti preusmerjeni na novo carigrajsko letališče - ki je bilo lani drugo najbolj prometno na svetu.

... turška metropola ...
 / 5. 12. 2018
Do februarja letos so na letališču Atatürk - simbolu republiškega kozmopolitstva - še pristajala tovorniška letala, sedaj pa ga namerava oblast pod vodstvom premierja Recepa Tayyipa Erdoğana demontirati in preoblikovati v park. Kot se za letališče z imenom politične osebnosti spodobi, je vladna napoved o demontaži letališča prilila olja na ogenj vse globlje polarizacije turške družbe na zagrizene sekularne kemaliste ter podpornike trenutne vlade. Opozicijske stranke so maja letos na letališču organizirale tudi množični protest proti načrtu vlade, da koncesije za gradnjo na območju letališča Atatürk dodeli podjetjem s sedeži na Arabskem polotoku. A jabolko spora glede nekdanjega največjega letališča v Turčiji seveda tiči v domnevnih vladnih namerah po razvrednotenju republikanskih vrednot in idealov, ki jih pooseblja Mustafa Kemal Atatürk. Po mnenju turške opozicije in kemalistov je ukinitev letališča del dolgoletnega Erdoğanovega načrta, da sodobno Turčijo prikroji v skladu s svojimi ideološkimi prepričanji.

Atatürk pa ni edino carigrajsko letališče, ki buri duhove. Poleg opuščenega in novega letališča na evropski strani v Carigradu deluje tudi tretje mednarodno letališče, poimenovano po Sabihi Gökçen, ki se nahaja na skrajnem vzhodu azijske polovice največjega turškega mesta in je namenjeno pretežno notranjim in nizkocenovnim mednarodnim letom. Sabiha Gökçen je bila ena od Atatürkovih trinajstih posvojenk in posvojencev. Azijsko letališče nosi njeno ime, ker je leta 1934, pri triindvajsetih, dobila status prve ženske bojne pilotke na svetu. Njen priimek v dobesednem prevodu pomeni »pripadati nebu«. Krušni oče ji ga je – v skladu s kemalističnim zakonom o dedovanju osebnih imen – ironično nadel, še preden je postala pilotka. Za krmilom bombnega letala je denimo sedela v vojaški operaciji zatrtja dersimskega upora, ko se je Atatürkovi vladi zaradi diskriminacije na podlagi veroizpovedi v regiji Dersim uprlo nekaj deset tisoč pripadnikov in pripadnic Alevitov – šiitskega kurdskega plemena. Upor se je končal z dersimskim masakrom. V vladnih vojaških akcijah je namreč umrlo dobrih trinajst tisoč kurdskih Alevitov, Gökçen pa je po tem obveljala za ideal sekularne republikanske ženske, ki je metaforično – v množični percepciji – odvrgla naglavno ruto in se prebila v javno sfero.

Bistvo kontroverznosti Sabihe Gökçen najdemo v članku iz leta 2004. Takrat je novinar armenskih korenin Hrant Dink objavil intervju z njeno domnevno nečakinjo. Ta je v intervjuju trdila, da je njena teta potomka armenskih staršev, umrlih med načrtnim iztrebljanjem Armencev oziroma armenskim genocidom v zadnjih letih Osmanskega cesarstva. Kljub temu da je posvojena sestra Sabihe Gökçen kmalu po objavi intervjuja to zanikala in dejala, da je bila Gökçen potomka bosanskih staršev, je intervju sprožil val rasističnih komentarjev. Vodstvo turške vojske pa je domnevo o armenskem poreklu označilo za grožnjo narodnim vrednotam. Te so v veliki meri osnovane na umestitvi armenskega naroda kot velikega Drugega. Debata o poreklu Sabihe Gökçen je naposled potihnila, novinar Hrant Dink pa je bil ubit v atentatu tri leta po objavi intervjuja.

 

8.00

Kenijsko sodišče je pritrdilo prošnji javnega tožilca, naj opusti protikorupcijsko tožbo proti kenijskemu podpredsedniku Rigathiju Gachagui, vredno slabih 59 milijonov evrov. Sodišče je opustilo še devet drugih tožb zoper ljudi, povezane z novim kenijskim predsednikom Williamom Rutom. Večina tožb je bila ovrženih zaradi pomanjkanja ustreznih dokazov. To niso prvi primeri tovrstnega pometanja stvari pod preprogo za časa novega predsednika, ki je na položaju od trinajstega septembra letos. Oktobra je sodišče denimo opustilo tožbo proti generalni sekretarki predsednikovega kabineta Aishi Jumwa, ki ji tako niso sodili za poneverbo slabih 150.000 evrov.

Razrešitev veleposlanika v ZDA
 / 27. 9. 2022
Zunanjo ministrico Tanjo Fajon so poslanci na glasovanju o interpelaciji podprli. To je vložila Slovenska demokratska stranka, povod zanjo pa je bila Afera Kajzer. Za interpelacijo je glasovalo zgolj 22 opozicijskih poslank in poslancev, proti pa 52 koalicijskih. Poslanska skupina SDS je zunanji ministrici in predsednici Socialnih demokratov očitala zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar in kršitve pri odpoklicu veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. 

 

9.00

Afganistanska talibska vlada je ženskam prepovedala vstop v zabaviščne parke v prestolnici Kabul, tudi če so v spremstvu moškega skrbnika. Prepoved velja za zabaviščne parke s panoramskimi kolesi ali odbijajočimi se avtomobilčki in javne parke z zelenimi površinami. Čeprav naj bi bilo gibanje žensk omejeno le v parkih prestolnice, je običajno, da talibi tovrstne prepovedi razširijo na območje celotne države.

Zapiranje Premogovnika Velenje in prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije
 / 25. 3. 2021
Premogovnik Velenje je zaradi pomanjkanja šaleškega lignita podpisal pogodbi o uvozu indonezijskega premoga. Zaradi energetske krize je vlada namreč odločila, da je treba v Termoelektrarno Šoštanj premog uvažati, dokler v Premogovniku Velenje ne odpravijo ponavljajočih se geomehanskih težav, ki ovirajo izkop. V Termoelektrarni Šoštanj so okoljevarstveno dovoljenje za sežig indonezijskega premoga že pridobili, sedaj pa so opravili tudi testiranje primernosti deset tisoč ton premoga za sosežig z lignitom. Testirajo še pet drugih vrst premoga. Šesti blok termoelektrarne je prav zaradi pomanjkanja premoga ustavljen vsaj do sredine meseca.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness