Ob 10.05

Na današnji dan leta 1602 je bila ustanovljena nizozemska Vzhodnoindijska družba. Ta je imela pooblastila za trgovanje z Azijo in od ustanovitve 21-letni monopol nad nizozemsko trgovino z začimbami. Iz korporacije se je družba kmalu preoblikovala v nekakšen lasten imperij. Na nizozemskih kolonialnih ozemljih je namreč izvajala kvazi državno oblast, saj je imela pravico napovedati vojno, zapirati in usmrčevati obsojence, pogajati se o mirovnih pogodbah in drugih sporazumih, kovati lasten denar in ustanavljati nove kolonije. Prav tako pomembno vlogo je igrala njena vojaška spremljava, ki se je med drugim dejavno udeleževala vojne s Španijo za nizozemsko neodvisnost.

Leta 1619 je Vzhodnoindijska družba zavzela Batavijo, to je današnjo Džakarto v Indoneziji, v naslednjih letih pa si je pridobila številna pristanišča in širila ozemlje okoli svojih postojank, ki jih je ustanavljala na strateških mestih za nadzor nad trgovskimi potmi. Ukvarjala se je tako s trgovino iz Azije v Evropo kot z znotrajazijsko trgovino, ladjedelništvom, pridelavo in prevozom začimb in dišav, na Formozi je gojila sladkorni trs, na jugu Afrike vino in tako dalje. Med drugim je financirala številne raziskovalne odprave, denimo odpravo Henryja Hudsona, ki je raziskoval ozemlje današnje Kanade in severa Združenih držav Amerike, Willema Janszoona, ki naj bi bil prvi Evropejec, ki je ugledal obale Avstralije, ter Abela Tasmana, ki je raziskoval današnjo Tanzanijo in Novo Zelandijo in naj bi bil prvi Evropejec, ki je ugledal Fidži. Pod Vzhodnoindijsko družbo se je tako oblikovalo obsežno geografsko in kartografsko znanje.

Že kmalu po ustanovitvi je z izdajanjem javnih delnic postala prva korporacija na uradnem borznem seznamu. Vzhodnoindijska družba je bila predhodnica prihodnjih korporacij in je močno vplivala na njihovo oblikovanje, te so se zgledovale po njeni organizacijski obliki in poslovnem modelu. Neposredno so denimo predstavljale zgled britanski Vzhodnoindijski družbi, ustanovljeni leta 1657.

Skupaj z Zahodnoindijsko družbo, ki je bila pristojna predvsem za trgovanje z ameriško celino in otočji, je Vzhodnoindijska družba predstavljala glavni instrument nizozemskega kolonialnega imperija in se ohranila 200 let do njegovega postopnega zatona. Zaradi vse večje rasti moči Anglije je nizozemska družba vse bolj izgubljala svojo moč. Po četrti angleško-nizozemski vojni, v kateri je izgubila Nizozemska, je slednja Vzhodnoindijsko družbo leta 1796 podržavila, 1799 pa razpustila. Vsa njena ozemlja so ji bila odvzeta in postala so neposredne kolonije nizozemske vlade.

Ob 8.05

Britanska premierka Theresa May je pisala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in ga prosila za odložitev roka brexita, ki je trenutno postavljen na 29. marca. Za kako dolgo odložitev je prosila, za zdaj ni javno znano, je pa May že predtem zatrdila, da bo, če do tega pride, prosila za odložitev vsaj treh mesecev. Le dan prej je predsednik parlamenta John Bercow razsodil, da dopusti tretje glasovanje o Mayinem sporazumu o brexitu le, če bo ta bistveno drugačen od predloga, o katerem so poslanci glasovali prvič in drugič.

Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je razglasil svojo upokojitev in po 30-ih letih stopil s funkcije. Nazarbajev je državo vodil vse od razpada Sovjetske zveze, nazadnje pa je bil izvoljen pred štirimi leti s skoraj 98-odstotno podporo. Do konca mandata ga bo po njegovi želji nasledil predsednik zgornjega doma parlamenta Kasim-Jomart Tokajev. Naslednje predsedniške volitve so sicer načrtovane za prihodnje leto. Nazarbajev kljub temu ohranja pomembne funkcije v vojaški in politični birokraciji, med drugim ostaja predsednik vladajoče stranke Nur Otan, verjetno pa bo ohranil tudi velik vpliv na svojega naslednika. Odločitev prihaja le nekaj tednov po tem, ko je Nazarbajev razpustil vlado in oblikoval novo, nato pa razglasil obsežen finančni načrt socialnih programov in gradnje infrastrukture.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da Nemčija lahko deportira migrante v druge evropske države, ne glede na to, kakšna je v njih socialna varnost in v kakšnih razmerah v njih živijo migranti. Izjema so okoliščine, v katerih migranti ne bi dobili osnovnih potrebščin, kot so voda, hrana in zavetje. S tem se je zaključil proces interpretacije dublinske uredbe, za katero je sodišče zaprosila Nemčija, potem ko je nekaj migrantov nasprotovalo deportaciji v drugo evropsko državo zaradi tamkajšnjih slabih razmer, v katerih so nastanjeni migranti.