Britoff Svežih obrazov

Britoff Svežih obrazov

Aktualno-politična novica
6. 10. 2014 - 8.00
 / BritOFF

0700

Stanje socialnih, morebiti človeških, pravic nazaduje tudi v starejših državah evropskega kontinenta. Vodilni člani Britanskega zdravniškega združenja, več univerz in drugih javnih institucij povezanih z zdravstveno oskrbo prebivalstva, je politični eliti naslovilo svarilno pismo o obupnem stanju javnega zdravstva. Otočanski nacionalen zdravstveni sistem se po njihovem mnenju giblje na robu zloma; zaradi varčevanja na eni strani ter večjih potreb številčnejšega zrelejšega dela prebivalstva na drugi.

Dosedanja brazilska predsednica Dilma Rouseff se bo v drugem krogu pomerila z izzivalcem Aecio Nevesem. Rezultat prvega kroga je obstoječi predsednici, članici Delavske stranke in bivše marksistične aktivistke, dodelil 41.5 odstotka glasov, medtem ko je takoimenovani kandidat gospodarstvenikov Neves, dobil 33.6 odstotka. Drugi krog volitev se bo odvil 26. oktobra.

Večinski del prebivalcev Hong Konga se po več kot tednu dni trajajočih protestih in vladnem ultimatumu, kateri je zahteval razkropitev množic, vrača na delo. Na barikadah naj bi ostale le več-stoglave grupacije aktivistov. Stanje je glede na predhodne spopade s policijo mirno, obe strani pa sta izrazili željo po dialogu. Sporna točka še vedno ostaja, tiče pa se volitev za vodstvo Hong Konga leta 2017. Na slednjih so prebivalcem obljubljene svobodne volitve, vendar bo glede na trenutne plane celinskega dela Kitajske, nabor kandidatov odobren, oziroma ponujen, s strani Pekinga.

Japonski električni gigant Tepco, bolj poznan po izjemno dobrem rokovanju s fukušimsko jedrsko katastrofo, je napovedal črn scenarij. V prihodnjih dneh bo iz prizadetega območja zaradi tajfuna pacifiški ocean obogaten za 100 trilijonov bekerelov cezija.

Svežepečeni generalni sekretar severnoatlantske-svete-alianse Jens Stolenberg, je med obiskom Poljske vehementno poudaril, da lahko NATO svoje vojaške sile napoti kamor jih želi. Izjava je dodatno omajala smoter leta 1997 ustanovljenega NATO-ruskega sveta, kjer je bilo Ruski federaciji obljubljeno, da zavezništvo ne namerava na vzhodu nameščati obsežnejših vojaških sil. Četudi smo še daleč od nove kubanske krize, so dotične izjave olje na ogenj dolgoročnejše poti razhoda in zaostrovanj. Dodatne nianse nove geopolitične realnosti odvijajoče se v osrčju evrazijskega kontinenta se bo orisalo v geopolitičnem britoffu čez eno uro.

0800

»Redke moderne ideologije so tako muhasto vseobsegajoče, romantično obskurne, četudi intelektualno površne ter posedujejo tako veliko verjetnost za povzročitev naslednje svetovne vojne, kot teorija geopolitike«. Slednje je izustil Charles Clover leta 1999, slabo desetletje po kolapsu vzhodnega bloka in le dve leti izpred prelomnega rušenja new-yorških nebotičnikov. Četudi se geopolitiki kot vedi občasno očita površinskost, oziroma neznanstvenost, so tekom skupne nam zgodovine geopolitične teorije pustile svoj pečat. Zatorej je smotrno, čemur bo pričujoči vsako-tedenski britoff tudi namenjen, dogajanja po svetu osmisliti tudi prek geopolitične prizme.

V bližnji evropski okolici se je tekom zadnjih šestih mesecev izvršil tektonski zamik mednarodnih odnosov v osrčju evrazijske celine. Novi generalni sekretar severnoatlantske-svete-alianse Jens Stolenberg, ki ponovno prihaja iz nordijskih krajev, natančneje Norveške; torej krajev s pol-stoletno hladnovojno tradicijo strahu pred rdečo invazijo. Dotični svežepečeni sekretar je med obiskom Poljske, ponovno države nezaupljive do takoimenovanih stepskih hord, izrecno poudaril, da lahko NATO svoje vojaške sile napoti kamor jih želi. V sledu duha časa, ko je bil na vrhovnem srečanju NATA pred enim mesecem odobrena ustanovitev kontingenta za hitre odzive, ter povečanje materialnih rezerv v vzhodno evropskih vojaških bazah članic, lahko med delom političnih elit Zahoda, predvsem pa v vodstvu NATA, govorimo o obstoju očitnega strahu pred Rusko federacijo.

Da ne bo pomote, na omenjenem kongresu so vzhodne članice NATA, predvsem baltske države in Poljska, prosile za trajno nastanitev več-tisočih vojakov na svojem ozemlju. Slednje se ni sprejelo delno zaradi pomanjkanja volje nekaterih članic; NATO odloča konsenzualno, torej notranji spori negativno vplivajo na zunanjo moč; delno pa se ni sprejelo zaradi stroškov. Recesija in potrebe križarskega posega proti Islamski državi terjajo svoj gmotni davek. Seveda bi bila kakršnakoli napotitev večjega števila dodatnih sil, v ruskih očeh izjemna provokacija. Kar sicer ne ustavi Združenih držav Amerike, ki so v zadnjem mesecu na poljskem izvajale obsežne vojaške vaje.

Bolj kot karkoli pa trenutna retorika obeh strani - glede provokacij in ravnanja ene in druge strani naj vsak poučen sodi sam - kaže kolaps leta 1997 med Rusko Federacijo in NATOm podpisanega “pakta o medsebojnih odnosih, sodelovanju in varnosti”, na bazi katerega je bil ustanovljen “NATO-ruski svet”. Slednji je označeval poskus pokopa hladnovojne bojne sekire, ki jo v trenutnem času ponovno vlečemo na plano. Krim, oziroma Ukrajina sta potemtakem le prva izpodbijana pola med novimi nasprotniki. Simultano pa se napoveduje velika ekonomska bitka v polju energentov, denarja, ukinitve dolarja kot rezervne valute, ter globalnega zamika svetovnega sistema moči iz trenutnega stanja ene dominantne čezlužniške velesile, na nov - multipolaren svetovni sistem.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness