Sedma

Irak in Iran sta na mejnem prehodu blizu iraške Basre izmenjala še 111 posmrtnih ostankov vojakov ubitih med iraško-iransko vojno v osmedesetih. Leta 2008 sta državi ob pomoči Mednarodnega odbora Rdečega križa že izmenjali posmrtne ostanke 557 ljudi. Med zadnjimi posmrtnimi ostanki, ki sta jih zamenjala Irak in Iran, je bilo 98 iranskih in 13 iraških vojakov. Iraško-iranska vojna je potekala med letoma 1980 in 1988, v njej pa je bilo po ocenah ubitih milijon ljudi.

Italijanska vlada je na severu države zaradi hudega nedeljskega potresa razglasila izredne razmere. V močno poškodovani deželi Emilia Romagna, ki jo je stresel potresni sunek z magnitudo 5,9, je namreč več kot 5000 ljudi zaradi porušene infrastrukture še vedno primoranih spati v zasilnih bivališčih, uničene je tudi ogromno gospodarske infrastukture. Izredne razmere bodo trajale 60 dni, italijanska vlada pa se je obvezala, da bo za obnovo potresnega območja namenila 50 milijonov evrov, lastnike poškodovanih poslopij pa začasno oprostila plačevanja davka na premoženje. V potresu je sicer umrlo 7 ljudi, 50 pa je bilo poškodovanih.

Agencija  za civilno letalstvo, ki jo je vlada za prodajo letala skupaj z ministrstvoma za obrambo ter infrastrukturo in prostor pooblastila 12. aprila, bo razpis za prodajo zloglasnega in pregrešno dragega falcona objavila predvidoma sredi junija. Agencija je že pripravila predlog delovne skupine, ki bo vodila postopek prodaje, in jo v potrditev poslala ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču, pred objavo razpisa pa sledi še cenitev letala. Slovenska vlada je falcona, ki se ga neuspešno otepajo vse vlade od Drnovškove dalje, kupila leta 2001 za 33 milijonov dolarjev.

Osma



Tunizija bo Libiji izročila nekdanjega libijskega premiera Bagdadija al Mahmudija, ki je med libijsko državljansko vojno prebegnil v Tunizijo, tamkajšnje oblasti pa so ga aretirale zaradi nezakonitega vstopa v državo. Po besedah tunizijskega pravosodnega ministrstva je odločitev o Mahmudijevi izročitvi že sprejeta, z vlado v Tripoliju pa se pogovarjajo le še o postopku in datumu izročitve. Odločitev od izročitvi njegovega klienta je ostro obsodil Mahmudijev odvetnik Mabrouk Kourchid, sam Mahmudi pa že od sobote, ko je tunizijski premier Hamadi Jebali namignil, da podpira njegovo izročitev, gladovno stavka.

Sodišče v ruskem mestu Tver je z visokimi kaznimi kaznovalo deseterico napadalcev s Kavkaza, ki je novembra 2009 napadlo vlak Nevski Express, ki vozi med Moskvo in Sankt Peterburgom. Sodišče je vseh 10 obtožencev, ki vsi razen enega nosijo priimek Kartojev, spoznalo za krive načrtovanja terorističnega napada, članstva v ilegalni oboroženi skupini in nošenja prepovedanega orožja ter jih obtožilo na večletne kazni, četverico, ki je vodila napade, pa celo na dosmrtne zaporne kazni. Vsi napadalci prihajajo s kavkaške republike Ingušetija, oblasti pa so jih aretirale v posebni operaciji marca 2010. V napadu na vlak je umrlo 28 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih.

Vodja grške levičarske stranke Siriza, ki ji javnomnenjske raziskave na bližajočih predčasnih parlamentarnih volitvah napovedujejo zmago, Alexis Cipras je med obiskom v Berlinu Nemčijo pozval, naj ublaži pritisk na Grčijo in jo preneha siliti v nove varčevalne ukrepe, ki po njegovem predstavljajo izsiljevanje. Cipras je varčevalno politiko, v katero Atene silita Evropska unija in Mednarodni denarni sklad, označil za povsem neučinkovito, saj je Grčija že peto leto v recesiji. V primeru zmage Sirize na volitvah, je Cipras napovedal, da bo Grčija ostala v območju evra.

Deveta



V Bagdadu se pričenja nov krog pogajanj o iranskem jedrskem programu med šesterico velesil – Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko, Francijo in Nemčijo – ter Teheranom. Šesterica želi Iran prepričati predvsem, da ustavi bogatenje urana do 20 odstotkov in da ga pošlje na bogatenje v tujino, hkrati pa želi pa od Teherana tudi zagotovilo, da bo uveljavil dodatni protokol k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, kar bi inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo omogočilo temeljitejše preglede. Današnji krog pogajanj v Bagdadu je drugi po 15-mesečnem premoru.

Spodnji dom romunskega parlamenta je sprejel volilni zakon, ki uvaja večinski volilni sistem za parlamentarne volitve. Volilni model, ki so ga v vladno proceduro poslali vladajoči Socialdemokrati in Nacionalna liberalna stranka, po britanskem zgledu omogoča prevlado dve močnih strank v parlamentu. Do spremembe volilnega zakona je prišlo le pol leta pred parlamentarnimi volitvami, nasprotovanje volilnim spremembam pa sta že izrazili opozicija in več nevladnih organizacij.

Vodstvi obeh policijskih sindikatov in vladni pogajalec minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak nadaljujejo pogajanja o varčevalnih ukrepih, zaradi katerih policisti že nekaj časa stavkajo, začeli pa so tudi postopke za referendumsko odločanje o ukrepih. Vladni strani se prav zaradi tega mudi, saj se v četrtek izteče enotedenski rok, od kar so policisti v državni zbor vložili več kot 4000 podpisov podpore za začetek referendumskega postopka in po katerem mora predsednik državnega zbora Gregor Virant razpisati rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Pogajanja med vlado in policijskima sindikatoma že od petka potekajo za zaprtimi vrati, pogajalci pa jih ne komentirajo.

Deseta

V Egiptu danes in jutri potekajo prve predsedniške volitve od padca režima dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka. Za predsedniški položaj se poteguje 13 kandidatov, od volitev pa opazovalci političnih razmer v Egiptu pričakujejo predvsem odgovor, ali bo državo še naprej vodil sekularni predsednik povezan z ostanki režima ali islamist, kar bi pomenilo nov mednarodni položaj Egipta. Glede na ankete imajo največ možnosti, da se uvrstijo v drugi krog, ki je je napovedan za 16. in 17. junij, nekdanji prvi mož Arabske lige in nekdanji zunanji minister Amr Musa, zadnji Mubarakov premier Ahmed Šafik in uradni kandidat Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi.

Ameriška teroristična paranoja je zasilno prizemljila potniško letalo s 179 potniki in 9 člani posadke na letu med Parizom in mesto Charlotte v Severni Karolini. Ameriški varnostni organi na letalu so se ustrašili svaril neke potnice, sicer francoske državljanke kamerunskega porekla, ki je trdila, da ima v telesu vsajeno nevarno napravo. Kljub kar na letalu opravljenemu zdravniškemu pregledu potnice-potenicalne teroristke, ki na njenem telesu ni odkril nobene sveže brazgotine, ki pričala o skorajšnji vsaditvi nevarnega implantata, je moralo letalo zasilno pristati v zvezni državi Maine, kjer so Francozinjo aretirali. Ameriške oblasti so po dogodku pojasnile, da niso želele tvegati, saj že nekaj časa prejemajo opozorila, da teroristi razvijajo nove načine napadov – bojda tudi z bombami v telesu. 

Moštvo Kraljev iz Los Angelesa si je kot prvo priigralo mesto v finalu severnoameriške profesionalne hokejske lige NHL. Los Angeles Kings, za katere uspešno nastopa tudi slovenski reprezentant Anže Kopitar, je v peti tekmi polfinala s 4:3 še četrtič ugnalo moštvo Kojotov iz Phoenixa in si z skupnim izidom 4:1 v zmagah priigralo vstopnico za finale. Ponovno se je izkazal tudi Kopitar, ki je dosegel prvi zadetek za Kralje.