Osma - Novice

Pregled jutranjih novic začenjamo v Washingtonu, kjer je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da se ZDA umikajo iz Pariškega podnebnega sporazuma. Proces odstopa bo trajal štiri leta. Trump se je za odstop odločil, ker naj bi bil dogovor nepravičen za Ameriko in naj bi uničeval ameriško industrijo. Napovedal je tudi, da se bo bodisi v okviru Pariškega sporazuma bodisi na kakšni drugi osnovi poskusil dogovoriti za drugačen sporazum za ZDA. Nemčija, Francija in Italija so izdale skupno izjavo, ki obsoja Trumpovo odločitev in izključuje možnost novih pogajanj. Pariški podnebni sporazum so sicer podpisale vse države na svetu z izjemo dveh. Sirija zaradi državljanske vojne ni sodelovala v  pogajanjih, Nikaragva pa sporazumu nasprotuje, ker se ji zdi preskromen. Trumpove možnosti, da spreminja domačo okoljsko zakonodajo, so sicer omejene, saj je velik del teh prisojnosti v rokah zveznih držav.

Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel novo deželno ustavo. Jedro ustavne reforme je sicer sprememba večinskega, koalicijskega sistema pri sestavi vlade. Do sedaj so bile v deželni vladi vse stranke, ki so bile zastopane v deželnem zboru in so imele določeno število poslancev. V ustavi je prvič omenjena tudi slovenska narodna skupnost, za uradni jezik dežel pa priznava zgolj nemščino, ne pa tudi slovenščine, kot si želijo v slovenski manjšini. Zveza slovenskih organizacij kljub temu novo ustavo označuje za korak naprej.

Nadaljujemo doma. Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga niso soglašali s cenovnim razponom delnice NLB-ja, ki jo je predlagala uprava. Kot je znano, želi SDH svoj delež v NLB-ju prodati s prvo javno ponudbo delnic. Nadzorniki so upravi priporočili, naj o ceni, po kateri bo na trg ponujen NLB, odloča skupščina, kar pa je v primeru SDH vlada. Zapleta se predvsem zaradi prenesenih deviznih vlog bivše Ljubljanske Banke na Hrvaškem. SDH želi, da bi država dala poroštvo za obveznosti NLB-ja, ki bi nastale iz tega naslova, čemur pa vlada nasprotuje.

Deseta Evropska Unija 

Drugi petkov Britoff tudi tokrat posvečamo dogajanju v evropskih institucijah, še posebej v Evropskem parlamentu. Teden, ki se končuje danes, v Bruslju zaznamuje obisk kitajskega premiera Li Kečjanga, ki se mudi na dvodnevnem obisku. Že pred tem je sredi tedna obiskal Berlin. Obisk kitajskega premiera je povečano veljavo dobil zaradi poslabšanih čezatlantskih odnosov, odkar je oblast v Washingtonu prevzela nova Trumpova administracija. Kitajska in Evropa se strinjata glede implementacije Pariškega okoljskega sporazuma in delita nezadovoljstvo glede Trumpa, kar pa ne pomeni, da sta bistveno bližje razrešitvi starih sporov.

Odnose na relaciji Peking-Bruselj bremenita predvsem dve vprašanji. Prvo je povezano z dodelitvijo statusa tržne ekonomije znotraj Svetovne trgovinske organizacije Kitajski. To bi morala postati od lanskega decembra, ko je minilo petnajst let od sprejetja Kitajske v to organizacijo. Razlog, zakaj številni v Evropi temu nasprotujejo, je, da bi zaradi tega Evropska unija proti Kitajski bistveno težje uvedla ukrepe in carine zaradi tako imenovanega dumpinga, torej prodajanja izdelkov na mednarodnih trgih po nizkih cenah, ki jih doseže subvencionirana kitajska industrija. V zadnjih dveh letih so bile sporne predvsem različne vrste jekla in aluminija ter izdelki kemične industrije.

Domači Evropski proizvajalci zaradi tega pritiskajo na Bruselj, naj zaščiti domačo industrijo in blokira napredovanje Kitajske v Svetovni trgovinski organizacije. K temu je komisijo z ogromno večino pozval tudi Evropski parlament, a poziv ni zavezujoč. Evropska komisija, ki ne verjame, da lahko ta situacijo obrani pred razsodiščem te organizacije in je tudi sicer zelo naklonjena prostemu trgu, se je tej potezi do sedaj upirala. Namesto tega so v Bruslju prišli na dan s salomonsko odločitvijo, ki ukinja razlikovanje med tržnimi in netržnimi gospodarstvi. Komisija bo tako pripravila poročila o posameznih trgovinskih partnerjih, v prvi vrsti Kitajski, v katerem bo ocenila spodbude države v gospodarstvu, poročilo pa naj bi bila osnova tudi za izračun novih proti-dumpiških ukrepov.

Nad odločitvijo komisije niso zadovolji ne evropska industrija, ki se boji kitajske konkurence, ne v Pekingu, kjer se nameravajo na novo prakso pritožiti pri Svetovni trgovinski organizaciji. Nasprotujejo ji tudi ZDA, ki nasprotujejo dodelitvi statusa tržnega gospodarstva za Kitajsko in vidijo taktiziranje evropske komisije kot nevaren precedens.  

Spor okoli kitajskega statusa tržnega gospodarstva se je sicer v zadnje pol leta nekoliko ohladil. To se je zgodilo deloma zaradi dviga cen surovin na svetovih trgih, deloma pa zaradi tega, ker so ga preglasila nova nesoglasja glede zaprtosti Kitajske za evropski investicijski kapital na eni strani in agresivnejši prehod kitajskega kapitala v Evropo na drugi strani. Zaskrbljenost zaradi prevzemanja evropskih podjetjih s strani Kitajske se je močno povečala lani, ko je kitajsko podjetje bele tehnike Media kupilo nemško tovarno Kuka, ki je vodilni proizvajalec industrijskih robotov. Prodaja, ki se je uspešno zaključila, je v Nemčiji sprožila burne odzive zaradi strateškega pomena Kuke in robotske industrije za nemško gospodarstvo.

V Bruslju se zaradi tega pripravlja nova direktiva, ki predvideva pregled prevzemnih ponudb za podjetja iz tretjih držav. Glavni cilj teh omejitev je seveda Kitajski kapital. Pregled naj bi ugotovil, če prevzemno podjetje prejema subvencije ali kapital od države, iz katere prihaja, prav tako pa bodo upoštevani varnosti zadrški.

Selimo se v Evropski parlament, kjer je imel najbolj zanimivo delo Odbor za boj proti izogibanju davkov in pranju denarja. Pred njim je namreč pričal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je že od začetka svojega mandata tarča kritik zaradi davčnega sistema Luksemburga. Juncker je bil pred predsedovanjem Evropski komisiji 18 let luksemburški premier, finančni minister pa je bil od leta 1989. V tem času je Luksemburg sklepal posebne davčne dogovore, ki so velikim korporacijam omogočali plačilo minimalnih davkov na dobiček. Luksemburg ima pomembno vlogo tudi pri izogibanju davkov na dohodek fizičnih oseb, saj je tu sedež investicijskih skladov, v katere se steka neobdavčeno premoženje, shranjeno v švicarskih bankah. Očitki glede njegove vloge pri nastanku sedanjega mednarodnega sistema so bila zato ena glavnih točk, ki jih je pojasnjeval Juncker:

Izjava

Junckerjeva komisija si je zadala nalogo, da okrepi boj proti davčnim oazam. Del tega so tudi ukrepi proti davčnim oazam zunaj Evropske unije:

Izjava

Ukrepe proti nekaterim izmed teh oaz, na primer Deviškim otokom, je v preteklosti blokirala Velika Britanija, ki je otoke pred njihovo samostojnostjo obvladovala kot kolonialna sila.

V okviru Evropske unije že dvajset let deluje delovna skupina, ki naj bi preprečevala nepravične davčne prakse posameznih članic. A tej skupini ni uspelo preprečiti, da nekatere države ne bi omogočale izogiba plačila davkov v svojih državah s prenosom dobičkov na podružnico v drugi državi članici z nizko stopnjo obdavčitve, zaradi česar so poslanci trdili, da skupina ni izpolnila svojega namena. Ponovno Juncker:

Izjava

Svoje videnje Junckerjevega zaslišanja poda podpredsednik odbora Fabio De Masi, evropski poslanec nemške stranke Die Linke, ki je v Evropskem parlamentu del Konfederalne skupine Evropske združene levice-Zelene nordijske levice:

Izjava

Juncker je na zaslišanju povedal, da je komisija pripravila dvanajst zakonskih predlogov, ki naslavljajo problematiko izogibanja davkov, kar pa De Masija ne prepriča:

Izjava

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.