BritOFF v celjskem zraku

Ob 10.00

Spoštovano poslušalstvo, spet je torek in spet je čas za lokalni BritOFF. Tokrat se odpravljamo v tretje največje slovensko mesto. Al’ je četrto? No, ni važno. Gremo v Celje.

Rimska Celeia, pozneje sedež izumrlih celjskih grofov, sicer pa mesto ob sotočju Voglajne, Hudinje in Savinje, je gospodarsko zagotovo najbolj vzcvetelo po izgradnji južne železnice v 19. stoletju. Ta je cesarski Dunaj povezovala z velikim tržaškim pristaniščem, ob železnici pa so se razvila nekatera še danes vsaj lokalno ali regionalno pomembna gospodarska središča. Celje je svoje industrijsko izročilo ohranilo vse do danes - pomislimo samo na celjsko cinkarno. Iz njenih dimnikov se vsak dan valijo ne ravno zanemarljive količine toplogrednih plinov. Tudi onesnaženost tal zaradi težke industrije v obeh Jugoslavijah naj ne ostane pozabljeno.

A osredotočimo se na zrak. Ta v mestu aktualnih državnih nogometnih prvakov ni ravno najčistejši zaradi že prej omenjene industrije, v zimskem času pa tudi zaradi kurišč za ogrevanje na trda goriva v kombinaciji s temperaturno inverzijo, ki je za kotline značilna v hladnejšem delu leta. Koncentracije delcev PM10 v zraku nad mejnimi vrednostmi med letom več ne zaznavajo, se pa pojavljajo pozimi. Tako je Vlada na dopisni seji pred slabima dvema tednoma izdala Odlok o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje.

Celjska mestna občina, ki jo že 22 let vodi SLS-ovec  (nič več SLS, od leta 2018 ima svojo Celjsko županovo listo) Bojan Šrot, bo za implementacijo ukrepov pridobila nekaj manj kot 25 milijonov evrov, od tega 5,5 milijona evrov za področje ogrevanja in 19 milijonov evrov za prometno področje. Za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav občina gospodinjstvom dodeljuje občinske subvencije s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli, subvencije podeljuje tudi za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih ter javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Med cilji je tudi energetska sanacija stavb. Prometno področje je financirano izdatnejše, so pa že uvedli nekatere pozitivne spremembe, ki pripomorejo k čistejšemu zraku - te so na primer sistem izposoje koles, avtobusi na plin in izgradnja kolesarskih stez. Trajnostna mobilnost, skratka. Celjani računajo tudi na že dolgo obljubljeno obvoznico, ki bi tranzitni promet preusmerila iz mesta.

Na hitro še v mestni svet: celjski mestni svetniki so na izredni seji po hitrem postopku soglasno sprejeli Odlok o rebalansu proračuna mestne občine za letošnje leto. Rebalans ne prinaša nič pretresljivega: zmanjšal se je pričakovani primanjkljaj, na seznamu investicij pa letos zaradi pandemije ni več gradnje prizidka k Osnovni šoli Hudinja. Aktivnosti se bodo v glavnem namreč preselile v prihodnje leto.

Ob 8.00

Madžarska in Poljska sta blokirali sprejetje evropskega proračuna skupaj s svežnjem za spoprijem Evrope s pandemijo zaradi za državi spornega določila o povezavi načel vladavine prava z izplačili sredstev. Proračun in popandemijska pomoč skupaj tehtata več kot 1800 milijard evrov, okvir pa so na vrhu EU dorekli poleti. Za sprejetje bi bilo potrebno soglasje vseh držav članic. Blokada bo pomenila zamude pri izplačilih pomoči od koronavirusne bolezni najbolj prizadetim regijam, nov evropski proračun pa bi moral začeti veljati z začetkom novega leta. Odzivi na madžarsko-poljski veto so številni: tako je denimo nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da je EU zopet v krizi, predsednik Evropske ljudske stranke, v katere kvoto sodi na Madžarskem vladajoča Fidesz, Donald Tusk pa je čivknil, da je vsak, ki je proti načelu vladavine prava, tudi proti Evropi. Voditelji držav bodo sicer o potezi vsekakor govorili že na četrtkovem videosrečanju. Dodajmo še, da sta Madžarska in Poljska veliki neto prejemnici evropskih sredstev.
 
Ostajamo na bruseljskem parketu. Evropska komisija je namreč odobrila 280 milijonov evrov iz evropskega proračuna za program Life, mehanizem EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov. Financirani projekti bodo pripomogli k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, glavnina sredstev pa bo dodeljena projektom s področja učinkovite rabe virov, narave in biotske raznovrstnosti ter okoljskega upravljanja. Med 123 prijavljenimi projekti je tudi slovenski - namenjen je izboljšanju odnosa javnosti do bobrov. Izvajal ga bo inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra.
 
Rusija bo na obali Rdečega morja v Sudanu gradila pomorsko vojaško bazo. Ukaz o gradnji, ki prihaja dobro leto po srečanju ruskih in afriških politikov ter gospodarstvenikov v Sočiju, je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Vojaško pristanišče, ki bo sprejelo do 300 vojakov, bo imelo kapacitete za štiri bojne ladje. Ruski vojaki bodo lahko stacionirani tudi izven baze, največja država na svetu pa bo s Sudanom še naprej trgovala z orožjem. To bo sicer za Tartusom v Siriji šele druga ruska pomorska baza izven območij nekdanje Sovjetske zveze, gradnjo pa gre razumeti predvsem v kontekstu tekmovanja med Rusi, Američani in Kitajci za vpliv na afriško celino. Omeniti velja še, da je ameriški predsednik Trump pred tedni podpisal ukaz o odstranitvi Sudana s seznama držav, ki po njihovo sponzorirajo terorizem, ameriški uradniki pa so novico o morebitni gradnji ruske pomorske baze v Sudanu zavrnili kot neresnično.

Vir slike: celje.info