Ob 10.05 

V današnjem zgodovinskem BritOFFu o kraji ženskega dela, industrializaciji, kapitalizmu in posledičnem moškem prevzemu panoge. O kapitalizmu, ženskah in pivu. 

Pivo je do izuma učinkovitega kanalizacijskega sistema imelo trojno funkcijo; z vidika izogibanja bakterijam je razredčeno pivo bilo varnejša alternativa vodi, hkrati pa je služilo kot kaloričen, enostavno narejen obrok in bilo seveda namenjeno tudi zabavi. Zaradi vsakodnevne uporabe so pivo smatrali kot domači izdelek. V srednjem veku so ga tako varile gospodinje, ki so v ta namen uporabljale žito in mu dodajale različna zelišča, niso pa vedele, da bi uporaba hmelja pivu podaljšala rok trajanja. Zato je bila večina piva zvarjena in spita doma, ostanek pa so pivovarke prodale bližnji gostilni ali pa na tržnici. 

Nune so pogosto vodile pivovarne v samostanih in izumljale nove pivske recepte. Sveta Hildegarda iz nemškega Bingna je v dvanajstem stoletju prva zapisala svoja opažanja, da dodajanje hmelja doda pivu grenkobo in ubije mikroorganizme, ki bi mu skrajšali življensko dobo. Daljša obstojnost piva pa je omogočila centralizacijo proizvodnje in njeno razširitev. Tako so v zgodnjem novem veku pričele nastajati večje varilnice piva, in sicer v okviru cehov, v katerih so zaradi delitve dela na hišno in javno sfero delali le moški. 

V proizvodnjo se je vmešala še regionalna oblast, ki je določala obvezne in prepovedane sestavine piva. Bavarski zakon o čistosti je na primer leta 1516 zapovedal, da sme pivo vsebovati le vodo, ječmenov slad in hmelj, ne pa pšenice, za katero je bilo s strani oblasti zaželjeno, da se prodaja po nizki ceni in uporablja le kot hranilo. Takšni zakoni so močno ovirali domačo, žensko proizvodnjo piva in možnost zaslužka. Pivo, pridelano v okviru cehov, se je zaradi centralizacije in specializacije proizvodnje prodajalo po nižji ceni kot pivo, ki je bilo narejeno doma. 

Počasno izrinjanje žensk iz vrst pivovarjev pa je bilo še podkrepljeno z institucionalno in počasno kulturno delegitimizacijo ženskega pivovarstva. Duhovniki so v novem veku pričeli pridigati o grešnosti žensk, ki se ukvarjajo z obrtjo in trgovino. Poleg tega so simboli pivovark sčasoma pridobivali zmaličene, sprevržene pomene. Metla pred vrati, ki je označevala obstoj piva za prodajo. Velik kotel za varjenje. Mačka, včasih črna, za preganjanje miši stran od žita za pivo. In koničasti klobuk, da bi jo kupci na tržnici opazili v množici. Srednjeveška gospodinja, ki se je ukvarjala s stranskimi posli, je postala čarovnica. Na poti komercializacije piva je izgubila dobiček in ugled pivovarke, pridobila pa dodatno kulturno breme, ki jo je potiskalo proti grmadi. 

Ob 8.05 

Med čilskimi protestniki, ki že dva meseca zahtevajo višje pokojnine in dostopnejši javni zdravstveni sistem, so svoje specifične zahteve dodali čilski invalidi. Ti so protestirali v več mestih ter med drugim zahtevali ustavno priznanje invalidnih oseb in priznanje jezika gluhonemih. Za boljšo skrb za 17 odstotkov prebivalstva, kolikor je gibalno ali mentalno oviranih Čilencev, ti zahtevajo tudi ustanovitev ministrstva za invalidnost.  

Turška vlada je objavila dogovor o razdelitvi ekskluzivnih ekonomskih območij v Sredozemskem morju, ki ga je dosegla z Libijo. Dogovor med državama pa vključuje ekskluzivna ekonomska območja, ki jih kot svoja obravnava Grčija. Turčija in Grčija  še nikoli nista sklenili dogovora o mejah na morju ali v zračnem prostoru med državama.  

Grški premier Kiriakos Micotakis je zemljevid z novo razdelitvijo označil za turško provokacijo in zahteval, naj libijski ambasador za Grčijo grški vladi razkrije podrobnosti turško-libijskega dogovora, saj bo v nasprotnem primeru izgnan iz države. Ekonomsko ekskluzivna območja vzhodnega Sredozemskega morja so pomembna predvsem zaradi tam obstoječih zalog nafte in plina, ki so jih do sedaj mnogo našli na območju Cipra, Grčije, Egipta in Izraela, ne pa na območju, ki ekskluzivno pripada Turčiji. 

Turčija je v preteklosti že poskušala skleniti dvostranski dogovor o razdelitvi morskih ekonomskih območij, ki je ignoriral zahteve po takšnem območju tretje države. Leta 2004 je Egipt zavrnil takšen dogovor, ki bi ignoriral zahteve Cipra po območju, saj je Egipt leta 2003 dorekel ozemeljske omejitve na območjih, ki si jih je delil s Ciprom. Od lanskega leta naprej pa je Turčija vrtala v območju, ki pripada Cipru. Da bi bil implementiran, mora dogovor potrditi še turški parlament. 

Avstralski senat je preklical zakon o dovoljeni preselitvi bolnih beguncev in prosilcev za azil iz otoških taborišč v Avstralijo. Preklicani zakon Medevac je dovoljeval premestitev prebežnikov iz taborišča na otoku Mauru in iz Papue Nove Gvineje zaradi nujnega zdravljenja. Od sprejetja zakona letošnjega februarja je tako 179 prebežnikov odšlo na celino zaradi zdravljenja. 51 odstotkov senatorjev, ki so podprli preklic zakona, je kot vodilo odločitve navajalo nedefinirano skrb za varnost državljanov. Zakon Medevac je sicer dodelil pravico zavračanja hudo bolnih prebežnikov ministrstvu za migracije, če bi to prebežnika ocenilo kot grožnjo varnosti.