1005

Ob torkih zjutraj se v lokalnem BritOFFu zbujamo lokalno, tokrat na nekdanjem odlagališču odpadkov stare cinkarne v Celju. Mestna občina Celje je tudi na višjem sodišču izgubila sodno bitko s podjetjem Ceste mostovi Celje, ki je od leta 2012 v stečaju. Del območja stare cinkarne je Mestna občina Celje sanirala po odločitvi Sodišča EU julija leta 2015. Stroške sanacije v višini dobrih 1,3 milijona evrov je uveljavljala v tožbi proti podjetju CM Celje v stečaju, ki je bilo na tem območju izvajalec, dokler ni gradbišča ustavila inšpekcija. 

Višje sodišče v Celju je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da je bila za sanacijo zadolžena občina, ki pogodbe s CM Celje sploh ne bi smela skleniti. Občina je denar za sanacijo onesnažene zemljine na gradbišču Gaberje jug, kjer so gradili komunalno opremo, poskušala dobiti že v tožbi pred skoraj tremi leti. Tudi tožbo proti CM Celje v stečaju, ki so jo vložili zaradi neizvedenih del na omenjenem gradbišču, so pravnomočno izgubili. Občina pa je vsa neizvedena dela in sanacijo onesnažene zemljine prijavila tudi kot terjatev v stečaju. Celjsko okrožno sodišče je lani jeseni v tem postopku ugotovilo, da občina ni upravičena do 1,3 milijona evrov, to pa je potrdilo še višje sodišče.

Občina je takrat zatrjevala, da bi sanacijo zemljine na gradbišču moralo opraviti podjetje CM Celje in da je bila ta del projekta. Drugače je menil Inšpektorat za okolje in prostor, kjer so že julija 2009 zapisali, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki v celoti odgovoren investitor, torej občina, ki pa ni imela izdelanega načrta gospodarjenja z odpadki, prav tako tudi ne ocene izkopane zemljine. Odvetnik CM Celje v stečaju Peter Fingušt je po sodbi na okrožnem sodišču zagotavljal, da se celjska občina sanacije ne bi lotila, če tega ne bi zahteval inšpekcijski postopek. 

Višje sodišče je sicer pritrdilo občini, da je bila sanacija vključena v razpisno dokumentacijo, ki je bila sestavni del pogodbe. Njen del je bila ponudba CM Celje, v kateri sanacija onesnažene zemljine ni bila niti omenjena niti ovrednotena. Višje sodišče je zato presodilo, da bi občina morala ponudbo CM Celje zaradi nepopolnosti izločiti. Citiramo: »Ponudba spornih del ne vključuje, občina pa se ne more sklicevati na razpisno dokumentacijo kot del pogodbene zaveze, saj bi smela sprejeti v postopku javnega naročanja le takšno ponudbo, ki v celoti zajema vsa razpisana dela in pogoje. Ker tega ni storila, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, če bi se občina, ki se je sama spravila v položaj, da je sprejela ponudbo, ki ni bila ustrezna, smela glede obsega pogodbenih del sklicevati na razpisno dokumentacijo.«

Celjska občina bo morala tako podjetju CM Celje v stečaju povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki znašajo skoraj 7400 evrov, poleg tega pa še stroške prvostopenjskega postopka, skupaj skoraj 35.000 evrov. Na občini sodbe niso komentirali, so pa v izjavi za javnost sporočili, da želijo območje stare cinkarne reurbanizirati. 

0805

Jutranje novice začenjamo s tretjim koronapaketom, kot sveženj pomoči delodajalcem in državljanom imenuje vlada. Po včerajšnjem pozitivnem mnenju delovnih skupin Ekonomsko-socialnega sveta za trg dela in gospodarstvo ga bo danes popoldne obravnavala vlada. Večja novost, ki jo prinaša interventni zakon, je uvedba skrajšanega delovnega časa za delodajalce, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Delo zaposlenih bo lahko skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bodo delno krite z evropskimi sredstvi v vrednosti od 500 milijonov do milijarde evrov. Medtem se bodo morali glede na določbe zakona delavci na čakanju na delo vrniti najkasneje konec prihodnjega meseca, razen zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Za spodbujanje zagona slednjega bo vlada uvedla vavčerje oz. turistične bone v višini 200 evrov, ki naj bi jih prejeli vsi prebivalci Slovenije s stalnim prebivališčem v državi, ki so ali bodo letos stari najmanj 18 let. Pri tem ne bodo izključeni niti kmetje in upokojenci, še manj pa študentje. Dobroimetje bomo prejemniki lahko izkoristili zgolj pri slovenskih turističnih ponudnikih, od trenutka izstavitve do konca letošnjega leta. 

Po četrtkovem prestopu poslanca SMC Janija Möderndorferja v vrste LMŠ je včeraj iz SMC v poslansko skupino Socialnih demokratov prestopil tudi poslanec Gregor Židan. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil, da so z Židanom v zadnjih štirih dneh opravili pogovore o dolgoročnem sodelovanju. Po tehtnem premisleku je slednji presodil, da bo svoje delo bolj kakovostno opravljal v skladu z vrednotami poslanske skupine SD. Stranki SMC tako ostaja osem poslancev, trenutna koalicija pa ima po prestopu zgolj še navadno parlamentarno večino. Židan, nekdaj uspešen nogometaš, ki je v svoji skoraj dvajsetletni karieri igral za ljubljansko Olimpijo, zagrebški Dinamo in NK Maribor, je v poslanske klopi sicer sedel kot nadomestni poslanec, potem ko je Zdravko Počivalšek septembra 2018 zasedel ministrski položaj na gospodarskem resorju.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je včeraj zvečer po sklepu vladajoče desnosredinske koalicije na čelu s HDZ razpustil hrvaški parlament sabor. V roku od 30 do 60 dni bo moral razpisati redne parlamentarne volitve, za katere bodo na voljo štiri nedelje med 21. junijem in 12. julijem. Redne parlamentarne volitve bi se morale sicer odviti decembra letos, a so v HDZ ocenili, da je poletni čas zaradi epidemioloških razmer za volitve primernejši. Opozicija je odločitev kritizirala. Stranki HDZ naj bi se na parlamentarne volitve mudilo zaradi strahu pred padcem podpore volivcev ob pričakovani gospodarski krizi, ki bo zaradi pandemije novega koronavirusa nastopila jeseni. Sabor je sicer pred razpustitvijo potrdil rebalans državnega proračuna ter na vodilni položaj v državnem tožilstvu imenoval prvo žensko, Zlato Hrvoj-Šipek. Poslancem pa ni uspelo potrditi interventnega zakona, ki bi zagotovil državno pomoč pri obnovi posledic marčevskega potresa v Zagrebu.