Lisička na socialki

Aktualno-politična novica
3. 6. 2021 - 10.05
 / BritOFF

10.05

Pozdravljeni v svežem četrtkovem tehno BritOFFu.

Uporabnike brskalnika Firefox je te dni presenetila posodobitev na različico 89, ki je posegla v uporabniški vmesnik in posledično marsikoga razhudila s prenovljenim videzom zavihkov in menijev. Z estetskimi razsodbami se danes sicer ne bomo ukvarjali, se bomo pa posvetili finančni plati tega odprtokodnega brskalnika.

Oktobra lani je ameriško pravosodno ministrstvo ob podpori državnih tožilcev namreč začelo postopek proti Googlu, ki ga dolži ustvarjanja monopolnega položaja na trgu spletnih iskalnikov in spletnega oglaševanja. Zlasti problematična naj bi bila praksa, da spletni velikan razvijalcem drugih brskalnikov izplačuje lepe vsote, da kot privzeti iskalnik nastavijo Google. Med njimi sta tudi Firefox, ki ga razvija kalifornijska nepridobitna organizacija Mozilla, in Safari, ki je v lasti Appla. Svetovni tržni delež Googlovega lastniega brskalnika Chrome dosega skoraj 65 odstotkov, svetovnega tržnega deleža, kar 92 odstotkov vseh svetovnih spletnih iskanj pa tako ali drugače poteka prek Googlovega iskalnika.

Bing kaže rožičke
 / 4. 2. 2021
Firefox je dolgo časa predstavljal protiutež Chromu, ki je s svojo programsko zasnovo praktično že povsem prevzel trg brskalnikov. Tudi Microsoftov Edge je od leta 2018 narejen na podlagi Googlovega odprtokodnega projekta Chromium, ki sicer predstavlja drobovje lastniškega brskalnika Chrome. Firefox na svetovni ravni uporablja zgolj nekaj več kot 3 odstotke uporabnikov, v Sloveniji pa je ta delež nekoliko višji, skoraj 10 odstotkov.

Levji delež prihodkov Mozille predstavlja ravno dogovor z Googlom, ki mu sedaj grozi protimonopolna preiskava. Google bi bil po pogodbi do leta 2023 privzeti iskalnik Firefoxa, Mozilla pa bi v zameno prejela skoraj 450 milijonov dolarjev na leto. Ta znesek predstavlja približno 90 odstotkov vseh letnih prihodkov Mozille, ki se sicer zanaša na donacije. Za primerjavo, podobna pogodba Applu prinaša 12 milijard dolarjev na leto, kar predstavlja zgolj štiri odstotke vseh prihodkov podjetja. Trenutni svetovni delež Safarija med brskalniki sicer znaša skoraj 20 odstotkov.

Konflikt interesov je v primeru Firefoxa torej očiten. Mozilla v svojih izjavah nasprotuje protimonopolni preiskavi, ki bi take pogodbe lahko razveljavila in posledično ogrozila sam obstoj Firefoxa. Po drugi strani pa je povsem odvisna od Googla, ki svoj položaj utrjuje tudi tako, da podatkov o uporabnikih in njihovih iskalnih navadah ne deli s partnerskimi brskalniki. Brez vpogleda v te podatke pa je bistveno otežen tudi razvoj morebitnih konkurenčnih iskalnikov. Googlov oglaševalski stroj uporabnike seveda usmerja tudi v druge velikanove produkte, denimo Gmail in YouTube, in tako zmanjšuje konkurenco tudi na teh področjih.

Seveda pa Google že strateško potrebuje obstoj Firefoxa, saj bi morebitni zaton tega brskalnika dejansko pomenil popolno prevlado Chromiuma na trgu, kar bi skoraj zagotovo sprožilo novo protimonopolno preiskavo. Posledice bi bile v tem primeru hujše, izključena ne bi bila niti možnost prisilne odprodaje brskalnika Chrome novemu lastniku izven Googlovega koncerna.

Ognjena lisica, ki sicer vsako leto žal izgubi še nekaj tržnega deleža, torej zaenkrat še miga.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness