ob 09:05

Zunanji ministri Evropske unije bodo danes predvidoma na papirju predvidoma sprejeli načelno odločitev o zagonu vojaške operacije v Srednjeafriški republiki, ki bi se v najboljšem primeru lahko začela izvajati konec februarja. Slovenija zaradi omejenih vojaških in finančnih virov v njej za zdaj ne namerava sodelovati. Pričakuje se tudi odprava nekaterih sankcij proti Teheranu. Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu, ki ga je Teheran konec lanskega novembra sklenil s šesterico velikih sil, je danes namreč stopil v veljavo. Iran je v sporazumu, podpisanem v Ženevi, pristal, da bo omejil jedrski program v zameno sprostitev več milijard dolarjev zamrznjenih sredstev in ukinitev nekaterih sankcij.

Koalicijski partnerji bodo pri premierki Alenki Bratušek pilili novo koalicijsko pogodbo, pričakovati pa je tudi razpravo o novih ministrih. Medtem ko pogovori s kandidati za gospodarskega ministra potekajo bolj skrivaj, pa možna kandidatura Igorja Šoltesa za ministra za zdravje deli koalicijo. Šoltes naj bi se še enkrat sestal s premierko in tako naj bi bilo že danes bolj jasno, , ali bo Šoltes kandidat za ministra. Gregor Virant in Karl Erjavec sta ga ocenila kot dobrega kandidata, za Igorja Lukšiča pa je predlog - zlasti zaradi Šoltesove namere da ustanovi stranko - neokusen.

Še javno mnenje. Anketa časnika Delo je pokazala, da je večina za nadaljevanje gradnje Teš 6 in za podelitev nagrade Prešernovega sklada Jožetu Možini. Večina anketiranih tudi verjame v uspeh koalicije in ji priporoča, naj se usmeri v nova delovna mesta in gospodarsko rast.

Največ podpore med volivci ima stranka SD. Če bi bile volitve danes, bi zanjo glasovalo 12,5 odstotka volivcev, kar je za slabi dve odstotni točki manj kot prejšnji mesec, kažejo podatki raziskave Vox populi, ki jo izvaja Ninamedia. Podpora je za dva odstotka padla tudi SDS. Zanjo bi se odločilo 9,8 odstotka volivcev. Na tretje mesto bi vprašani uvrstili Pozitivno Slovenijo, ki je dobila sedem odstotkov glasov. DeSUS je podpora narasla. Tokrat je stranko podprlo 5,7 odstotka vprašanih. Na četrtem mestu je pristala NSi, ki ji je podpora z 2,9 odstotka zrasla na 4,2. SLS bi dobila 3,2-odstotno volilno podporo, DL pa 1,6-odstotno. Zunajparlamentarno stranko Solidarnost podpira le še odstotek vprašanih, medtem ko so je decembra podpirali še trije odstotki.

ob 10:05

V preteklem mesecu brazilska mladina, predvsem revnejšega porekla, organizira žurke imenovane rolezinho v nakupovalnih središčih. Udeleženec ene povzame: „Gibanje želi zanikati neenakost in odpirati prilike za revne, da pridejo na taka mesta. Stvar ni v kraji ali uničevanju, ampak v vračanju k ideji imeti se fajn“. V bogata nakupovalna središča se odpravljajo predvsem belci medtem ko se tisti temnejše polti tja odpravijo le na delo. Rolezinhoti ponovno obujajo protestniški duh preteklega leta, le da na bolj zabaven način. Prodajalci se med tem hudujejo in želijo uveljaviti tudi sodne prepovedi približevanja mladih sumnjičavega videza njihovim poslopjem, do zdaj neuspešno, dasiravno je policija že večkrat reagirala s silo. Na včerajšnji rolezinho je prek socialnih medijev napovedalo prihod 9000 ljudi, zares jih je prišlo slabih sto, ti pa so pred centrom plesali in pekli hrano. Center so lastniki iz skrbi za varnost nakupovalcev in prodajalcev zaprli.

V Ukrajinskem Kijevu so se prav tako zbirali protestniki, tokrat zaradi nove zakonodaje, ki bi dodobra zadušila legalnost protestiranja. Okoli 200 tisoč ljudi se je zbralo čez dan, v večernih urah pa je prišlo do prvih nasilnih obračunavanj med represivnimi silami in protestniki. Prvi so uporabljali solzivec, gumijaste naboje, šok granate in še kaj, slednji granitne kocke. Več ljudi je bilo ranjenjih.

Varnostni strokovnjaki že lep čas razmišljajo o šibkosti modernih naprav, kot so televizorji in hladilniki, ki vsebujejo čipe in mini računalnike za napade hekerjev. Prvi tak napad pa se je odvil med 23. decembrom in 6. januarjem. Več sto tisoč mailov je bilo poslanih na različne naslove za hekerje zlih podjetij kar prek tovrstnih naprav. Gre za prvi kibernetski napad na Internet stvari. Internet stvari - internet of things - je nov termin, ki označuje hišne naprave, ki vsebujejo čipe, programsko opremo in dostop do interneta – vse od hladilnikov, termostatov, ključavnic, do osvetljave in podobnega.