10h Evropska unija

Drugi petkov BritOFF, namenjen novicam o Evropski uniji in njenih pritiklinah, začenjamo v Frankfurtu. Evropska centralna banka je odstopila od svoje monetarne politike, ki jo je nakazovala do sedaj, in bo odložila zviševanje medbančne obrestne mere vsaj do leta 2020. Predstavniki centralne banke so do nedavnega govorili, da pričakujejo, da se bodo obrestne mere začele dvigovati z letošnjim poletjem. Guverner ECB Mario Draghi je včeraj presenetil finančne trge, ko je povedal, da obrestne mere ostajajo na rekordno nizki stopnji in da njihovega dviga ni pričakovati vsaj do prihodnjega leta. Kot je še povedal Draghi, je vzrok za spremembo monetarne politike upočasnjena rast evropskega gospodarstva. V letošnjem letu ECB pričakuje zgolj 1,1-odstotno gospodarsko rast, torej za več kot polovico manjšo od gospodarske rasti, ki jo je ECB napovedala lani. Kot je še povedal Draghi, je posebej zaskrbljujoče to, da nič ne kaže, da je to ohlajanje rasti začasno.

Obrestne mere so glavno orodje centralne banke za blaženje nihanj gospodarske rasti. Z znižanjem obrestnih mer poskuša centralna banka povečati likvidnost v bančnem sistemu, znižati ceno bančnih posojil in spodbuditi investicije v realnem gospodarstvu. Ključna medbančna obrestna mera že zadnja tri leta znaša nič odstotkov, nazadnje pa je banka zvišala obrestno mero leta 2011, kar je takrat pripomoglo k temu, da je evropsko gospodarstvo za razliko od ameriškega doživelo gospodarsko krizo z dvojnim dnom. Centralna banka naj bi zvišala obrestne mere, če se začne gospodarstvo pregrevati in se začne dvigovati inflacija. Razlogov za to skrb očitno ni, saj se je inflacija v evroobmočju zmanjšala z 1,5 odstotka v decembru na 1,4 odstotka, obe številki pa sta krepko pod dvema odstotkoma, ki sta deklarirani cilj ECB. Inflacija v Sloveniji je bila kljub še vedno solidni gospodarski rasti še nižja, in sicer 1,2 odstotka.

Evropska centralna banka bo poleg tega začela nov krog dolgoročnih poceni kreditov za evropske banke, imenovan TLTRO III. Gre za dvoletna posojila, ki bankam zagotavljajo poceni likvidnost in jih spodbujajo k financiranju realnega gospodarstva. V obstoječem programu TLTRO II, ki se letos zaključuje, so si evropske banke pri centralni banki izposodile 720 milijard evrov, nov program pa bo bankam omogočil podaljšanje teh kreditnih linij. Program TLTRO je močno pomagal predvsem italijanskim bankam. Teoretično bi morale banke izkoristiti pomoč ECB-ja, da bi očistile svoje bilance in izboljšale svoj finančni položaj, kar pa se ni zgodilo, in ukinitev pomoči bi lahko povzročila hud kreditni krč.

Nov program TLTRO bo pomagal tudi verjetno največjemu bančnemu bolniku v evroobmočju, banki Deutsche Bank. Največja nemška banka si za razliko od konkurence v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji ni nikoli resnično opomogla od finančne krize pred desetimi leti. Vrednost delnic banke je danes okoli 93 odstotkov nižja kot pred krizo. Banka je v zadnjem letu sicer prvič v štirih letih ustvarila dobiček, in sicer v višini 340 milijonov evrov. To ni nič kaj spodbuden podatek, saj je na primer NLB v tem letu ustvarila 204 milijone evrov dobička. Pri tem Deutsche Bank upravlja z več kot stokrat večjimi sredstvi. Nemška vlada je zato vse bolj naklonjena ideji, da bi se Deutsche Bank združila z drugo največjo nemško banko Commerzbank. Nemška država ima poleg tega lastniški delež v banki Commerzbank, tako da bi ob združitvi nemška vlada postala delničar tudi v Deutsche Bank. Kot poročajo nemški časniki, o tem sedaj potekajo intenzivni pogovori med obema bankama in predstavniki nemške vlade. Finančni minister  Olaf Scholz je sicer prejšnji mesec povedal, da mora imeti Nemčija močne nacionalne prvake v bančništvu v svoji lasti.  

Iz finančnih pa se selimo v slane vode. Ribolov je hvala bogu precej cenejši špas kot bančništvo. Odbor evropskega parlamenta, odgovoren za ribištvo, je sprejel finančni načrt za skupno ribiško politiko v naslednji finančni perspektivi, ki bo trajala med letoma 2021 in 2027. Evropskim ribičem bo v tem obdobju namenjenih 6.5 milijarde evrov ali nekaj manj kot milijardo evrov na leto. Za primerjavo povejmo, da bo proračun za bonuse v Deutsche Bank letos znašal 2 milijardi evrov.

8h Novice

Nekdanji glavni menedžer volilne kampanje Donalda Trumpa Paul Manafort  je bil obsojen na malo manj kot štiri leta zaporne kazni zaradi davčne in bančne goljufije. Poleg tega mu je sodišče naložilo globo v višini 24 milijonov dolarjev. Kazen se nanaša na dejanja iz časa, ko je Manafort delal kot politični svetovalec v Ukrajini in je prikrival zasluženi denar. Kazen je precej manjša od pričakovane, vendar Manaforta čaka razsodba v še enem procesu, ki pa prav tako vključuje finančni kriminal.

Nemška vlada je sporočila, da ne namerava prepovedati uporabe telekomunikacijske opreme kitajskega podjetja Huawei. Združene države Amerike so ameriškim ponudnikom mobilne telefonije lani prepovedale uporabo Huaweieve opreme, ker naj bi obstajala nevarnost, da so v njej varnostne luknje, ki omogočajo dostop kitajskim obveščevalnim službam. ZDA lobirajo, da bi temu sledile tudi druge države, in Washington je Berlin večkrat javno pozval, naj ne dopusti, da bi nemški mobilni operaterji uporabljali Huaweievo opremo pri nadgradnji mobilnega omrežja v standard 5G.

Na listi Nove Slovenije na prihajajočih volitvah za evropski parlament bo tudi Twitter osebnost, sicer pa nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk. Nosilka liste bo, kot je že znano, bivša predsednica stranke Ljudmila Novak.