Palantir na BritOFF zgodovine

Palantir na BritOFF zgodovine

Aktualno-politična novica
palantir
21. 11. 2019 - 10.05
 / BritOFF

ob 10.05 #NoTechForICE

Dobro jutro v Tehnobritoffu. Danes poročamo o protestih, ki so se v torek odvili na 16 ameriških univerzah. Študentje predvsem tehnično naravnanih univerz so protestirali proti sodelovanju univerz s podjetjem Palantir, razvijalskim podjetjem, specializiranim za analize velikega podatkovja. Podjetje Palantir je med študenti nepriljubljeno, saj nudi tehnično podporo ameriški carinski upravi in njenemu programu deportiranja emigrantov. Še bolj konkretna je zahteva študentov, da naj Palantir opusti pogodbo za sistem FALCON z ameriško carinsko upravo, ki se izteče 27. novembra.

Palantir z ameriško carinsko upravo sodeluje že od leta 2014. Medtem ko v podjetju zanikajo, da bi imela njihova programska oprema kakršnokoli vlogo pri deportaciji migrantov, to na laž postavljajo dokumenti, ki jih je razkril medijski portal The Intercept. Tako je na primer avgusta letos sistem FALCON omogočil identifikacijo in lociranje 680 migrantskih delavcev v Mortonu v državi Mississippi, ki jih je carinska uprava nato aretirala.

Torkov protest pa ni prvi protest proti sodelovanju Palantirja z izobraževalnimi institucijami. Septembra je 2500 študentov s 30 kampusov podpisalo peticijo z zavezo o nesodelovanju s Palantirjem, ki jo je objavila organizacija za zaščito pravic migrantov Mijente. V tem času so študenti na univerzi v Berkeleyu organizirali protest proti sodelovanju Palantirja s carinsko upravo ZDA. Palantir je posledično preklical svoj dogodek, ki je bil namenjen novačenju študentov za delo v podjetju. Hekatona na univerzah Duke in Yale sta tudi umaknila podjetje Palantir s seznama sponzorjev, po tem ko so študenti izrazili nasprotovanje.

Palantir univerze v prvi vrsti uporablja za svojo promocijo in iskanje novih kadrovskih moči. Tako na primer Univerza Brown za to, da lahko Palantir na njej izvaja samopromocijske akcije, prejme 15 tisoč dolarjev na leto, Stanford pa 24 tisoč.

Julian assange skejta v ekvadorski ambasadi
Copyright reforma, aretacija Chelsea Manning in Juliana Assangea
 / 15. 4. 2019

Palantir in medijski portal The Intercept sta se na različnih bregovih znašla že leta 2010. Takrat je Palantir sodeloval pri načrtu za odgovor na tako imenovano "grožnjo Wikileaksa". Njegova programska oprema naj bi takrat služila za temelj zbiranja podatkov in njihovo analizo. Načrt je vseboval tudi širjenje dezinformacij in poskus motenja podpore, ki jo je Glenn Greenwald, ustanovitelj portala The Intercept, nudil Wikileaksu. Palantir se je za to kasneje Glennu Greenwaldu opravičil. Vprašanje, ali je bilo opravičilo iskreno, pa pustimo za drugič.

 

ob 8.05

Beni Ganc, vodja izraelske stranke Modra in bela, glavni konkurent dozdajšnjega premiera Izraela, je sporočil, da mu v predvidenem roku do srede do polnoči ni uspelo sestaviti vlade. Pri tem gre že za drugi propadli poskus, saj je izraelski predsednik mandat za sestavo vlade najprej podelil dosedanjemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Ker noben pri tem ni bil uspešen, se v državi obetajo tretje volitve v enem letu. Te se bodo v primeru, da parlament v tem času ne ponudi dovoljšnje podpore nobenemu od predsedniških kandidatov, odvile čez 21 dni.

Varnostni svet Združenih narodov je z izključno izjemo Združenih držav Amerike izglasoval, da nasprotuje nelegalnim izraelskim naselbinam v Palestini. Obravnava tega vprašanja prihaja dva dni zatem, ko je ameriški zunanji minister Mike Pompeo izjavil, da ZDA izraelskih naselbin ne dojemajo kot nelegalnih. Do tedaj so namreč ZDA, podobno kot večina mednarodne skupnosti, izraelske naselbine na ozemlju Palestine obravnavale kot kršitev mednarodnega prava. 

Predsednik Evropskega sveta v odhajanju Donald Tusk je bil izglasovan za novega predsednika Evropske ljudske stranke oziroma EPP, največje stranke v Evropskem parlamentu. V svojem govoru pred strankarskimi kolegi je obljubil predvsem boj proti populizmu, s čimer je morda namigoval na Orbanovo stranko Fidesz, ki je bila pred meseci suspendirana iz EPP-ja.

Samooklicana bolivijska predsednica Jeanine Añez je v parlamentarno obravnavo vložila predlog zakona, ki bi urejal izvedbo predsedniških volitev. O zakonu bo odločal parlament, a brez udeležbe največje stranke MAS, ki od državnega udara seje parlamenta bojkotira. Ustava sicer zahteva izvedbo volitev v roku treh mesecev, potem ko oblast prevzame začasni predsednik.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness