Podražitev smotk

Podražitev smotk

Aktualno-politična novica
6. 6. 2018 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

Svetovni dan brez tobaka, ki smo ga obeleževali preteklo sredo, je vsako leto namenjen suhoparnemu opozarjanju na škodljive posledice kajenja. Ritual uživanja tobaka se ohranja, kljub temu da so se njegovih negativnih posledic na Slovenskem dobro zavedali že v obdobju pred 1. svetovno vojno, kamor se vračamo v tokratnem BritOFFU. Leta 1911 se je obetala podražitev tobačnih smotk, nepravičnemu zvišanju cen, ki bi prizadelo predvsem najrevnejše in najštevilčnejše kadilce, pa so se s člankom, objavljenim 12. novembra 1920 1910, skušali zoperstaviti v časniku Slovenec. Ob tem so se dotaknili tudi slabih pogojev dela prodajalcev tobaka v trafikah.

“K podraženju smodk.

Kakor je čitati po časopisih, se bodo smodke prihodnje leto podražile. Proti takemu davku ne more nihče in tudi ne sme ugovarjati, ker je prostovoljen in je tobak užitek, brez katerega se lahko živi. Ta dohodek je za državo potreben, ker ima od tobaka tisoč in tisoč delavnih moči svoj zaslužek; sicer bi tudi te delavne moči dobile kak drug zaslužek tudi drugod, ki bi njihovemu zdravju toliko ne škodoval. Ampak tok časa je ta, in mi ga ne moremo izpremeniti. Podraženje je tedaj popolnoma upravičeno. A drugo vprašanje nastane, kako naj bo to podraženje? Sedaj se namerava podražiti cenejše smodke po en vinar, boljše za dva vinarja. Iz tega se vidi, da merodajni krogi nimajo nobenega smisla za socialna vprašanja. Ali ne pomislijo, da ta vinar navadnega človeka, ki mora vsled pičlih svojih dohodkov zadovoljiti se z manj dobro smodko, bolj ne boli, kot dobro situiranega človeka, ki kadi fine smodke za 10- kratni ta znesek?

Če bi ti merodajni krogi imeli kaj socialnega smisla, bi razbremenili reveža in obremenili bogatina. Znižali bi ceno navadnim smodkam, s tem bi konsum rasel in država bi pri tej vrsti gotovo nič ne izgubila, nasprotno napravila bi še lep dobiček. Drage smodke, trabuke, rogalitas, razne havana-specialitete, naj se pa za 30 do 40 odstotkov podraže. Ta izdatek ne pride pri dobro situiranem človeku v poštev in ga izda, ker je vajen dobrih smodk. Šampanca bodo ti krogi ravno tako pili, če stane steklenica 15 ali 20 Kron. Ravno tako je pri smodkah. Ako izda bogatin za svoje fine smodke eno do dve kroni na dan več, ne spravi ga financielno iz ravnotežja. Če mora pa revež za svojo navadno smodko, za navadno cigareto plačati 1 vinar več, mora on s tem izdatkom računati.

Toda še na nekaj ne sme država pozabiti, če bo računala s tem višjim dohodkom. Sedaj ti trafikantje delajo tlako in ji prodajajo za bagatelne odstotke tobak, a morajo licenco drago plačati erarju. Sedaj ko bo država dobivala višje dohodke brez povišanja režijskih stroškov, naj tudi ne pozabi na svoje tlačane trafikante in naj jim izboljša njih materijelno stanje. Naše poslance kot zastopnike ljudske stranke, pa opozorimo na to, da se ob dani priliki izkažejo kot pravi ljudski poslanci. Če mora država zvišati cene tobaku, da dobi dohodke za razne potrebščine, mora misliti tudi in ne pozabiti na svoje uslužbence, ki v zaduhlih trafikah prebivajo cel dan, da spravijo skupaj te ogromne milijone dohodkov iz tobaka. Opozorimo pa tudi naše poslance, da je tako nameravano zvišanje cen tobaka oziroma smodk nesocijalno, ker se le iztisne iz nižjih slojev ta večji dohodek, med tem ko zvišanega izdatka višji krogi še čutili ne bodo. En vinar zvišanja za prve, pomeni najmanj 10 do 20 vinarjev zvišanja za druge. Zavzamejo naj se za razbremenitev nižjih s tem, da te cene za navadne smodke do 10 vinarjev znižajo za 1 do 2 vinarja, cene za smodke nad deset vinarjev pa v primeri s kvaliteto zvišajo za 10 do 30 odstotkov, fine specialitete, kakor havana itd. pa še za več.

Preverjeni smo, da bo končni račun enega do dveh let kazal za državo ugoden uspeh, za maso konsumentov pa tudi.

V interesu higijene bi pa Še opozarjali na velik nedostatek v trafikah, ker se že govori o smodkah. Navada je prijemati in poskuševati posamezne smodke, če so suhe. Vsakdo jo stisne na zgornjem delu, ki se vtakne v usta. Koliko umazanih, nečistih, bolnih rok se dotakne smodke, preden pride v usta! Kako lahko se infekciozna bolezen zanese v usta! Temu bi bilo edino odpomoči, če bi se napravili vsaj za navadne smodke, katerih se največ proda, avtomati, iz katerega se vzame poedina smodka. Umevno mora pa tobačna režija za to skrbeti, da so vse smodke enako dobro zavite in izdelane, kar ni sedaj in pomeni velik nedostatek, in pa tudi škodo za trafikanta, ker mu ostanejo slabo izdelane, sto in stokrat obtipane smodke. Živimo v času kolere, in gotovo ni odveč, če opozorimo na ta velik higijenični nedostatek po trafikah. Koliko bacilonoscev hodi lahko neopaženih okoli, ki so obenem tudi lahko prenositelji bolezni.”

OSMA

Danska desnosredinska vlada naj bi se z več evropskimi državami dogovarjala o vzpostavitvi centra za zavrnjene prosilce za azil v Evropi. Kot je povedal predsednik danske vlade Lars Løkke Rasmussen, bi center postavili v za begunce in migrante nezanimivi državi, o ideji pa je menda že razpravljal z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem in tudi predstavniki nekaterih drugih držav, ki jih ni želel imenovati.

Italijanski senat je potrdil novo italijansko vlado, ki jo bo vodil premier Giuseppe Conte. Vlado, sestavljeno iz populističnega Gibanja pet zvezd in desne Lige, je podprlo 171 senatorjev, 117 pa jih je bilo proti. Danes bo o vladi glasovala še italijanska poslanska zbornica. Predsednik nove italijanske vlade Conte je v nagovoru pred glasovanjem izpostavil reševanje migrantskega vprašanja, znižanje javnega dolga ter odprte diplomatske odnose z Rusijo in prevetritev evropskih sankcij proti tej državi.

Delničarji Cinkarne Celje so se na v ponedeljek izraženo prevzemno namero družbe Anatol na včerajšnji skupščini odzvali s sprejetjem odločitve o nakupu lastnih delnic. Upravo družbe so pooblastili, da delnice pridobiva po ceni v razponu od 250 do 300 evrov, kakor je predlagala največja delničarka Cinkarne Modra zavarovalnica, medtem ko je vodstvo družbe predlagalo nakup delnic po nižji ceni. Družba Anatol je skupaj z ameriško investicijsko družbo KKR v ponedeljek ponudila 220 evrov za delnico, skupaj z dividendo pa dobrih 246 evrov. Višino letošnje dividende 26,52 evra bruto na delnico je predlagala uprava, na včerajšnji skupščini pa so jo potrdili tudi delničarji Cinkarne.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.