Ob 10.00

Prejšnji teden so med finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in reprezentativnimi občinskimi združenji, to so Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, potekala pogajanja o povprečninah. Predstavniki občinskih združenj so pogajanja protestno zapustili, saj se, kot je že v navadi, zapleta pri višini povprečnin, natančneje pri njihovem dvigu. Akterji lokalne samouprave namreč zahtevajo občuten dvig povprečninskih sredstev, vlada pa njihove želje po tako občutnem dvigu sredstev za zdaj zavrača.

Kaj sploh so povprečnine? Zakon o financiranju občin v drugem členu opredeli povprečnino kot »na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin«. Za izračun povprečnine je odgovorno ministrstvo za finance, ki nato doreče višino povprečnine v pogajanjih z reprezentativnimi občinskimi združenji. Občina tako v grobem dobi finančna sredstva v vrednosti povprečnina krat število prebivalcev občine. Prisotni so sicer še nekateri korektorji vrednosti sredstev, a o tem kdaj drugič.

Predstavniki prej omenjenih občinskih združenj želijo letošnjo povprečnino, ki je težka 645 evrov, dvigniti na slabih 737 evrov. V prihodnjem letu želijo dvig povprečnine na 776,4 evra, za leto 2024 pa predlagajo dvig na 783 evrov. Vladna stran oz. finančni minister Boštjančič občinam sicer ponuja dvig, ki pa ni tako znaten, kot bi si občine želele. Vlada za letos dviga ne predvideva, za prihodnji dve leti pa predlaga dvig povprečnine na 667 evrov, kar je 20 evrov več od trenutno določene povprečnine za prihodnje leto. Občinska združenja so sicer predstavila še zadnji kompromisni predlog, to je 719,63 evra, ob čemer zahtevajo še finančno injekcijo.

Vlada torej za prihodnji dve leti predlaga triodstotni dvig povprečnin. To je za občinska združenja nesprejemljivo – po njihovih izračunih so se od začetka letošnjega leta stroški na prebivalca občine dvignili za kar 15 odstotkov. V izjavi za javnost so iz občinskih združenj zapisali, da je bila vladna ponudba dviga, citiramo, »po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njihove občane«. Konec citata. Po njihovem kaže minister Boštjančič popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Brez predlaganega dviga bi bile občine tako prisiljene v dodatno davčno obremenjevanje občanov, namenska sredstva pa bi morali uporabljati nezakonito. Minister po drugi strani meni, da je triodstotni dvig povprečnin za predvidene stroške občin dovolj.

Potreben bo kompromis. V občinskih združenjih pred novembrskimi lokalnimi volitvami pozivajo k čim bolj stabilnemu financiranju občin, pri višini povprečnine pa bo treba upoštevati zelo visoko inflacijo. Povečani stroški, ki jih s trenutno višino z inflacijo neusklajene povprečnine občine le težko pokrivajo, lahko vplivajo na manj investicij, ogroženo pa je celo izvajanje zakonskih nalog občin.

Ob 8.00

Ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin je voditelja Čečenije in zvestega zaveznika Ramzana Kadirova povišal v generalpolkovnika. Gre za tretji najvišji čin v ruski vojski. Kadirov velja za glasnega podpornika in zagovornika Putina ter ruske agresije na Ukrajino, čečenske enote in enote njegove lastne milice pa pomagajo ruski vojski pri napadu. Kadirov, ki Čečeniji z represivnimi ukrepi in kršitvami človekovih pravic vlada od leta 2007, je v zadnjem času večkrat zagovarjal stroge ukrepe, med drugim razglasitev izrednih razmer na ruskih mejah in uporabo jedrskega orožja. Pred dnevi je napovedal tudi, da bo v vojno oziroma, kot ji pravi, posebno vojaško operacijo, poslal svoje najstniške sinove.

Tudi včeraj, na svetovni dan učiteljev, se je v Budimpešti zbrala večtisočglava množica učiteljev in dijakov s starši. Protestirali so zoper slabo stanje madžarskega javnega šolstva. Zaradi slabih delovnih pogojev in slabih plač učiteljski poklic zapušča čedalje več ljudi; po nekaterih podatkih naj bi v državi primanjkovalo 16.000 učiteljev. Protesti so bili uperjeni tudi zoper nedavna odpuščanja učiteljev, ki so ostali brez službe zaradi sodelovanja pri stavki za boljše plače. Madžarske oblasti pod vodstvom desničarskega predsednika Viktorja Orbána odgovarjajo, da učiteljem ne morejo ponuditi boljšega plačila, dokler Evropska komisija državi ne izplača več milijard sredstev iz sklada za okrevanje.

Ob 9.00

Evropska poslanca iz vrst Zelenih in liberalcev ter poslanka iz vrst socialistov so predsedniku Evropske ljudske stranke Manfredu Webru poslali pismo, v katerem zahtevajo izključitev stranke Naprej Italija iz evropske ljudske družine, če se bo priključila vladni koaliciji predsednice desničarske stranke Bratje Italije Giorgie Meloni. Po njihovo se stranka Naprej Italija, ki jo vodi magnat Silvio Berlusconi, ne bi smela bratiti s stranko, ki je po nekaterih ocenah fašistična in ki zagovarja diskriminacijo različnih manjšin. Spomnimo sicer, da je Evropska ljudska stranka pred italijanskimi volitvami Berlusconijevi stranki, ki je bila poleg Bratov Italije in stranke Liga del predvolilne zmagovalne desničarske koalicije, zaželela srečo in da je v svojih vrstah dolgo prenašala desničarsko stranko Fidesz, ki jo vodi madžarski premier Viktor Orbán. 

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je napovedala, da bo razrešila načelnika mariborske upravne enote Roberta Pungerla. Načelniku, ki je bil imenovan po aprilskih parlamentarnih volitvah, očita pomanjkanje kompetenc za delo z ljudmi in nepoznavanje problematik, povezanih s tujci. Pungerl ministrici vrača žogico, češ da gre pri njegovi razrešitvi za sindikalno zaroto in da bo očitno že tretji načelnik, ki ga bo zrušil sindikat.

Vir slike: Ukom, Wikimedia Commons.