Ob 10. uri

Drugi petkov BritOFF je namenjen pregledu vesti iz Evropske unije. V predvolilni mrzlici se bomo posvetili odločitvama Sodišča Evropske unije v Luksemburgu.

To je zavrnilo pritožbo Marine Le Pen, vodje skrajno desne francoske stranke Nacionalni zbor in nekdanje evroposlanke med letoma 2009 in 2017, na odločitev Splošnega sodišča Evropske unije. Slednje je junija lani potrdilo sklep Evropskega parlamenta o izterjavi slabih 300 tisoč evrov parlamentarne pomoči, ki jih je Le Pen protipravno pridobila na račun navidezne zaposlitve lokalne pomočnice, za katero ni uspela dokazati, da je dejansko opravljala kakršnokoli delo. Nasprotno je Evropski urad za boj proti goljufijam, bolj znan pod kratico OLAF, ugotovil, da je Le Pen v maniri prave evroskeptičarke evropski denar namenjala za plače dveh sodelavcev stranke v domovini, tedaj še poimenovane Nacionalna fronta. Le Pen je v odzivu napovedala, da se bo pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in da se bo, citiramo, “naš odgovor na tovrstne manipulacije videl na voliščih”.

Sodišče Evropske unije prav tako ni razsodilo v prid zasebnih vlagateljev, ki so od Evropske centralne banke, krajše ECB, zahtevali kompenzacijo izgub zaradi prestrukturiranja grškega javnega dolga leta 2012. V sklopu reševanja dolžniške krize se je Grčija tedaj z imetniki državnih obveznic pogajala o njihovi nominalni vrednosti, kar je v praksi pomenilo delni odpis dolga. Čeprav se je večina vlagateljev strinjala z doseženim dogovorom, je Grčija tega upoštevala tudi za tiste vlagatelje, ki soglasja niso podali, pri čemer je za mnenje zaprosila Evropsko centralno banko, ki odločitvi ni nasprotovala.

Sodišče je sedaj odločilo, da prestrukturiranje niti ni bilo neproporcionalno niti ni kršilo pravic vlagateljev. Evropska centralna banka ni odgovorna za odločitev tedanje grške vlade, saj njeno mnenje za oblast posamezne države članice ni zavezujoče in ni stranka v postopku, saj so vlagatelji pogodbeno razmerje o obveznicah sklenili z Grčijo in ne z ECB. Sodišče je v razsodbi še zapisalo, da državne obveznice s seboj vedno nosijo določeno težo tveganja izgube vložka; v primerih nepredvidljivih okoliščin se države lahko ponovno izpogajajo o pogojih obveznic. V primeru Grčije so bile po mnenju sodišča okoliščine “zares izjemne”, zato sprejeti ukrepi niso bili neproporcionalni. Nasprotno - bili so usmerjeni v zagotavljanje stabilnosti ne le grškega bančnega sistema, temveč evroobmočja kot celote in kot taki v javnem interesu.

Za konec še na kratko k volitvam v Evropski parlament. Nanje so se včeraj že odpravili na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, medtem ko bodo volivci drugod, tudi pri nas, svoj glas večinoma oddali v nedeljo. V dveh dneh predčasnega glasovanja v Sloveniji je to storilo nekaj več kot 20 tisoč ljudi oziroma 1,2 odstotka vseh volivcev, kar je za šestdesetinko odstotka za približno 70 odstotkov več kot pred petimi leti. Kljub temu je o višji volilni udeležbi - ta je na vseh treh dosedanjih evropskih volitvah znašala manj kot trideset odstotkov - še prezgodaj špekulirati.

Šiško poziva

Ob 8. uri

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo 17 kazenskih ovadb zoper ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea. V teh mu med drugim očitajo nezakonito objavo imen in priimkov zaupnih virov in zarotništva z žvižgačico Chelsea Manning, s katero sta se dokopala do zaupnih podatkov. Obtožnice so del zoženega kazenskega postopka, ki ga pravosodno ministrstvo vodi proti Assangeu. Obtožbe o zaroništvu so v tovrstnih primerih sicer dokaj nenavadne, saj jih praviloma vložijo proti vladnim uslužbencem, kot je denimo Manning, ki podatke pridobijo, in ne osebam, ki jih potem dejansko objavijo. Časovnica vlaganja kazenskih ovadb kljub temu ni presenetljiva, saj ima ameriško pravosodno ministrstvo od Assangeeve aretacije 11. aprila zgolj 60 dni časa, da razširi obtožnico. Assange v londonskem zaporu Belmarsh zaradi kršitve pogojnega izpusta trenutno prestaja 50-tedensko kazen; obeta se pravni boj o izročitvi, saj poleg Združenih držav Amerike tudi švedsko tožilstvo proti njemu zaradi domnevnega posilstva avgusta 2010 vodi preliminarno preiskavo, ki jo je ponovno odprlo na začetku tega meseca.

Vodstvo Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu, poznane pod kratico UNRWA, je zavrnilo predlog Združenih držav Amerike, da njihove dejavnosti v bodoče prevzamejo države na Bližnjem vzhodu. Predlog, ki ga je v sredo na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov predstavil ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Jason Greenblatt, bi v praksi pomenil razpustitev agencije, ki od arabsko-izraelskega konflikta leta 1949 na območju Zahodnega brega, Jordanije, Libanona in Sirije vodi humanitarno dejavnost. Združene države Amerike so pod Trumpovo proizraelsko administracijo lani prenehale financirati omenjeno organizacijo, v katero so letno prispevale 300 milijonov dolarjev, zato so njen proračun in posledično dejavnosti, kot so vodenje šol, bolnišnic in socialnih služb, močno okleščeni.

Spodnji dom brazilskega kongresa je zavrnil odločitev predsednika Jaira Bolsonara, da pristojnosti upravljanja domorodnih rezervatov z vladne agencije za domorodna ljudstva, bolj znane pod kratico FUNAI, prenese na ministrstvo za kmetijstvo, in pristojnosti vrnil pod okrilje ministrstva za pravosodje. Spomnimo, da je Bolsonarov januarski izvršni ukaz, zabeležen pod številko 870, pristojnosti FUNAIA razdelil med ministrstvo za kmetijstvo in novoustanovljeno ministrstvo za družino, ženske in človekove pravice. Da bo odločitev kongresa stopila v veljavo, jo mora sicer potrditi še senat.