Kolumbijska vlada in uporniška skupina FARC sta dosegli nov mirovni sporazum. Prejšnjega so volivci 2. oktobra zavrnili na referendumu, med drugim zaradi nezadostnega kaznovanja zločincev in zaradi zagotovljenih sedežev FARC-a v parlamentu. Uporniki, ki so zagrešili vojne zločine po novem sporazumu ne bodo več podvrženi zgolj alternativni kazni. Obtoženim trgovanja z mamili bo sojeno v skladu s kolumbijskim kazenskim zakonikom. Pripadniki FARC pa bodo morali za sedeže v parlamentu dobiti zadostno število glasov na volitvah - ti ne bodo več zagotovljeni. Sporazum predvideva tudi prijavo vsega premoženja uporniške skupine, to pa bo nato uporabljeno kot kompenzacija žrtvam njihovega nasilja. Novi sporazum najverjetneje ne bo šel na referendum, ampak zgolj na glasovanje v kongres.

V glavnem mestu Katalonije, Barceloni, se je, po ocenah policije, zbralo okoli 80 tisoč ljudi, da bi izrazili nasprotovanje španskemu tožilstvu in podporo svojim politikom. Špansko tožilstvo je v povezavi s katalonskimi odcepitvenimi težnjami začelo postopke proti več kot 400 katalonskim politikom, ki jim očitajo civilno nepokorščino in prisvajanje pooblastil. Večim politikom, med drugim nekdanjemu predsedniku Arthur Masu, grozi tožba zaradi izvedbe referenduma o katalonski odcepitvi od Španije leta 2014, ki ga je prepovedalo špansko ustavno sodišče. Na referendumu je odcepitev podprlo 90 odstotkov udeležencev, a se ga je udeležilo zgolj 2 miljona od 5.4 miljona volilnih upravičencev. Katalonski regionalni predsednik Carles Puigdemont napoveduje do septembra 2017 še en referendum na to temo. Španska vlada vztraja, da regije nimajo ustavne pravice, da bi izvedle referendum, ki se tiče integritete države.

Po rezultatih bolgarskih vzporednih predsedniških volitev naj bi drugi krog zmagal opozicijski kandidat Rumen Radev iz vrst socialistov. Osvojil je okrog 60 odstotkov glasov. Premagal je Tsetsko Tsachevo iz pro-evropske vladajoče stranke Gerb, ki je dobila okoli 35 odstotkov glasov.  Tsacheva je zaveznica trenutnega premiera Bojko Borisova, ki je na njeno zmago vezal svoj mandat in je že napovedal svoj odstop. Če bo svojo napoved uresničil čakajo Bolgarijo že tretje predčasne volitve v petih letih. 

Ministrstvo za izobraževanja pripravlja predlog o ponovnem delovanju podružnične osnovne šole Osilnica. O težavah pri zapiranju podružnic osnovnih šol smo nedavno na Radiu Študent nedavno poročali tudi v OFFsajdu. Podružnična osnovna šola v Osilnici naj bi predvidoma začela spet delovati 1. januarja. To je rezultat truda ravnatelja matične osnovne šole Fara Martina Marinča in župana občine Osilnica Antuna Volfa, ki sta že pred časom ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič predstavila pomembnost te podružnice. Zaprtje te bi po njuno pomenilo izseljevanje ljudi s tega območja ali pa šolanje otrok na hrvaškem. Pouk bo sicer potekal samo do četrtega razreda, po petem pa se bodo učenci vozili na matično OŠ Fara, ki je oddaljena 25 kilometrov, s čimer so soglašali tudi starši. Vlada bo predlog predvidoma obravnavala na naslednji seji.