Vrhovna avtoriteta več kot 300-tim milijonom pravoslavnih kristjanov, ekumenski patriarh Bartolomej I., je v Istanbulu skupaj z vodjo ukrajinske pravoslavne cerkve, metropolitom Epifanijem, in ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom podpisal odlok, ki ukrajinski pravoslavni cerkvi podeljuje avtokefalnost. S tem je tudi formalno razglasil odcepitev ukrajinske cerkve od ruskega patriarhata, kateremu je ta pripadala zadnjih 322 let. Porošenko je zgodovinsko težo tega dogodka primerjal z referendumom o neodvisnosti Ukrajine od Sovjetske zveze leta 1991. Že oktobra lani, ko je Bartolomej I. potrdil avtonomnost dveh krajevnih ukrajinskih cerkva, so se burno odzvali v Rusiji; moskovski patriarhat je takrat prekinil vse stike z ekumenskim v Istanbulu. Nadalje je ruski predsednik Vladimir Putin na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta opozoril, da odločitev poglablja razkol med narodoma in posvaril pred morebitnim prelivanjem krvi.

Brazilsko pravosodno ministrstvo pod vodstvom Sergia More je v Fortalezo, glavno mesto zvezne države Ceará, napotilo 300 vojakov. Ukrep je uperjen proti kriminalnim tolpam, ki so v znak protesta proti novim, strožjim pravilom v lokalnih zaporih napadale banke, trgovine in avtobuse ter požigale bencinske črpalke. Omenjena pravila vključujejo blokado mobilnega signala znotraj zaporov in konec ločevanja zapornikov glede na pripadnost različnim tolpam. Po zadnjih podatkih iz leta 2016 je v zaporniških celicah po vsej državi sicer zaprtih okoli 730 tisoč ljudi, kar Brazilijo uvršča na tretje mesto po absolutnem številu zapornikov; pred njo so le še Združene države Amerike in Ljudska republika Kitajska. Posledična natrpanost kaznilnic, v katerih velikokrat prihaja do spopadov med tolpami, ki se borijo za prevlado, je tako glavna težava, s katero se soočajo tamkajšnje uprave zaporov.

Po sestanku med predstavniki kitajske vlade in tamkajšnjimi muslimanskimi skupnostmi, je vlada napovedala serijo ukrepov, ki naj bi islam naredil združljiv s socializmom v petih letih. Kitajska zadnjih nekaj let uvaja stroge ukrepe proti verskim manjšinam, še posebej muslimanskim Ujgurom, ki naj bi jih bilo v državi do deset milijonov. Po ocenah Združenih narodov naj bi kar milijon Ujgurov prisilno poslali v internacijska taborišča, kjer jih prisilno asimilirajo. V nekaterih delih države je Kitajska že prepovedala izvajanje verskih obredov in izkazovanje islamske vere. Mnogim v teh krajih pa že grozi kazenski pregon zaradi puščanja brade, postenja, molitve ali nošenja hidžaba. Številne mošeje so bile prisiljene odstraniti vse islamske simbole, prav tako pa so prepovedali verske šole. Kitajska se otepa vseh kritikov, ki trdijo, da izvajajo »etnično čiščenje«, in meni, da spoštuje pravice svojih manjšin. Vendar pa so samo v zadnjem tednu kitajske oblasti zaprle tri mošeje na jugu države.

V Saudovi Arabiji je začel veljati nov zakon, ki po novem od sodišč zahteva, da preko telefonskega sporočila obvestijo ženske o sodbah, ki potrjujejo njihove ločitve. S tem naj bi končali prakso skrivnih ločitev, kjer so moški lahko končali zakon, ne da bi o tem obvestili svoje žene. Nova uredba jim prav tako zagotavlja pravico do preživnine. Ženske kljub temu še vedno ostajajo podrejene zakonom moškega skrbništva oziroma varovanja, saj brez moške pritrditve ženskam mnoge stvari, kot na primer prav ločitev, niso dovoljene. Nov zakon je del socialnih in ekonomskih reform princa Mohameda bin Salmana, ki že dovoljujejo ženskam vožnjo, obisk nogometnih tekem in delo v nekaterih službah, ki so sicer ekskluzivna domena moških.

BritOFF sta pripravila vajenca Žiga in Jan.