Pozdravljeni v jutranjem zgodovinskem BritOFFu, ki bo tokrat filatelistično obarvan. Filatelija je, če se seveda sprašujete, kaj pomeni ta beseda, zbiranje poštnih znamk. A da nas filatelisti ne bodo obrali do kosti, naj dodamo, da je filatelija veliko več kot zgolj brskanje za starimi poštnimi znamkami. V njenem bistvu gre za raziskovanje poštne zgodovine, raziskovanje plačljivih poštnih storitev ter vsega drugega, kar pritiče poštnim storitvam. 

Zbirateljske poštne znamke so med drugim za filateliste in druge entuziaste precej drag špas. Najdražja znamka zadnjih nekaj let je znamka Magenta, ki je bila natisnjena leta 1856 v takratni Britanski Gvineji, današnji Gvineji. Ceno za to znamko diktira kakopak redkost. Serija sprva natisnjenih znamk se je izgubila, in takratne oblasti so bile primorane na hitro natisniti nove. Potreba po novih znamkah pa je pripeljala do napake, tako je bila na eno samo znamko natisnjena podoba barke, s podpisom poštnega uslužbenca E. D. Wrighta, s tem pa je postala edina taka znamka na svetu. Znamko Magento so v zadnjem desetletju večkrat prodali, zadnja cena iz leta 2021 pa je znašala slabih 8 milijonov evrov. 

Znamke s področja Republike Slovenije vsekakor ne dosegajo takih cen, kljub temu pa so zaznamovale zgodovino slovenskega prostora. Tako bomo decembra letos praznovali 104. obletnico nastanka prve slovenske poštne znamke, imenovane Verigarji. 

29. oktobra 1918 so Slovenci po prvi slovenski samoodločbi v okviru deklaracijskega gibanja pristali v novi državi, Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. decembra leta 1918 pa so se združili s Kraljevino Srbijo in nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Medtem ko so v preostalih delih SHS znamke prevzeli iz nekdanje Avstro-Ogrske, so se v Sloveniji odločili za drugačno potezo in natisnili svoje, vendar ne z namenom ustvarjanja identitete nove države, temveč iz povsem praktičnih razlogov. Znamke iz nekdanje države so bile za ljubljanske tiskarje namreč premajhne. Prve znamke so imele tako motiv osvobojenega človeka, ki trga okove na rokah. 

Narodna vlada SHS v Ljubljani je 21. novembra 1918 z naredbo o prehodni upravi na ozemlju SHS med drugim prav tako sprejela sklep, da se v Ljubljani ustanovi poštno in brzojavno ravnateljstvo. Ravnateljstvo je brez posebnega razpisa k sodelovanju pri snovanju novega motiva za znamko povabila Ivana Vavpotiča, akademskega slikarja iz Kamnika, ki je tudi avtor motiva znamke. 3. januarja 1919 sta izšli prvi znamki z motivom verigarja, stali pa sta 10 in 20 vinarjev, prodajali sta se še po stari avstro-ogrski valuti. Znamke so tiskali v dveh tehnikah, in sicer v kamnotisku in knjigotisku. Še istega leta so bile nove oblasti primorane iskati novo tiskarno zaradi stavke tiskarskih delavcev v Ljubljani. Našli so jo na Dunaju – tiskarno Reisser. Videz znamke se v naslednjih letih ni spremenil. Na to ni vplivala niti združitev v Kraljevino SHS. Znamka je obdržala napis Država SHS, spremenil pa se je zapis valute na znamki – iz vinarjev v pare in iz kron v dinarje.

Uporaba Verigarjev je bila kratkotrajna. Že 20. junija 1920 je Kraljevina SHS objavila, da s 30. septembrom 1920 znamke v kronski in vinarski valuti izgubijo veljavo, kljub večjim zalogam teh znamk pa se je morala prodaja ustaviti do 15. aprila 1921. Vse preostale znamke so bile poslane v gospodarski urad v Beogradu, ta pa jih je kasneje po zelo nizki ceni prodal filatelistični trgovini v takratni prestolnici. V obtoku so zaradi neurejenih razmer znamke ostale vse do sredine leta 1922, vsega skupaj pa jih je bilo v dobrih dveh letih natisnjenih 180 milijonov. 

Motiv verigarja je zaradi sporočilnosti zopet postal popularen med drugo svetovno vojno, pisma, ki nosijo prvo slovensko znamko, pa danes na dražbah stanejo od 3000 do 5000 evrov. 

Ob 8.00

Belgijske oblasti so zaradi suma korupcije pridržale šest oseb, med njimi tudi podpredsednico Evropskega parlamenta Evo Kaili. Poleg nje naj bi bili pridržani še nekdanji evropski poslanec Antonio Panzeri, generalni sekretar Mednarodne konfederacije sindikatov Luca Visentini ter direktor nevladne organizacije in asistent v Evropskem parlamentu Francesco Giorgi. Šlo naj bi za enega največjih korupcijskih škandalov v zgodovini Evropskega parlamenta, vanj je vpleten tudi trenutni organizator svetovnega prvenstva v nogometu, Katar. Zalivska država naj bi poskušala vplivati na gospodarske in politične odločitve Evropskega parlamenta, in sicer z nakazili velikih vsot denarja ali darili tretjim osebam, ki imajo v Evropskem parlamentu strateški položaj. Cilj Katarja je bil, da bi od Unije dobil čim bolj ugodno obravnavo v povezavi z organizacijo svetovnega prvenstva. Belgijski organi pregona so poleg pridržanja Eve Kaili izvedli še 16 drugih preiskav, v sklopu katerih so zasegli 600 tisoč evrov gotovine. 

S severa Kosova ponovno prihajajo novice o blokadi cest, ki vodijo proti meji s Srbijo. Zapore cest naj bi izvajali pripadniki srbske manjšine na Kosovu kot odgovor na aretacijo srbskega pripadnika kosovske policije Dejana Pantića. Kosovske oblasti Pantića obtožujejo organiziranja napada na prostore osrednje volilne komisije. Na dogajanje se je odzval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dejal, da bo srbska vlada v skladu z resolucijo Združenih narodov poslala zahtevo poveljstvu Natovih sil Kfor, naj zagotovi napotitev pripadnikov srbske vojske in policije na Kosovo. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1999 je omogočila ustavitev spopadov na Kosovu ter umik srbske vojske in policije s Kosova, pod posebnimi pogoji pa prav tako omogoča vrnitev omejenega števila srbskega varnostnega osebja na Kosovo. Na trenutno stanje se je odzval tudi kosovski premier Albin Kurti in dejal, da si ne želi spopadov, vendar bo uporabil vse nujne sile, da zagotovi mir v državi. V sobotnih večernih urah je bil s šok granato napaden tudi avtomobil civilne misije Evropske unije na Kosovu – Eulex. O napadih s strelnim orožjem pa je v soboto poročala kosovska policija. Med 18. in 25. decembrom bi morale v štirih občinah na severu Kosova potekati predčasne lokalne volitve, vendar je predsednica Vjosa Osmani sporočila, da jih bodo prestavili na prihodnji april. Srbska lista, katere člani so iz kosovskih institucij izstopili v znak protesta proti Kurtijevi odločitvi o preregistraciji avtomobilov s srbskimi registrskimi tablicami, je namreč zavzela stališče, da bi volitve bojkotirala. 

Ob 9.00

Hrvaški državni odvetnik je vložil obtožnico proti Zagrebački banki in dvema nekdanjima uslužbencema. Banko obtožuje namernega oškodovanja splitskega gradbenega podjetja Nitor – s spremembami pogojev kreditiranja ga je banka spravila v odvisen položaj in nazadnje do stečaja. S tem se je banka tudi premoženjsko okoristila. Celotna materialna škoda po oceni odvetništva znaša prek šest milijonov evrov. Lastnika Nitorja, Nikola in Iskra Jogunica, sta morala med drugim prodati stanovanje, a kljub temu nista mogla odplačati kredita. Po besedah odvetnikov para gre za prvi primer obtožbe banke na Hrvaškem.

Zaradi obstreljevanja afganistanskih in pakistanskih sil na mejnem območju je umrlo šest pakistanskih civilistov in afganistanski vojak. Afganistanska vojska je na mejnem prehodu Chaman s težko oborožitvijo povzročila šest smrtnih žrtev in poškodovala 17 oseb. Pakistanci so odgovorili in ubili afganistanskega vojaka ter poškodovali 10 oseb, vključno s tremi civilisti.  Kakor trdijo na afganistanski strani meje, se je obstreljevanje začelo, ker so pakistanske sile od afganistanskih zahtevale, naj prenehajo z gradnjo nove kontrolne postaje na meji. Gre za močno zastražen predel meje v Balučistanu. 

Vir slike: Wikimedia commons, javni dostop