Ob desetih

V Krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju so minulo nedeljo izvedli glasovanje o razveljavitvi soglasja za gradnjo vetrne elektrarne v vasi Kalše. Soglasje h gradnji nove vetrne elektrarne so podali člani sveta krajevne skupnosti 17. junija lani. Temu so se uprli vaščani Kalš.

Kalše ležijo na Pohorju, na približno 655 metrih nadmorske višine, dobrih 7 kilometrov severno od Slovenske Bistrice. Po podatkih statističnega urada je lani v vasi živelo 146 prebivalcev. Skupaj s Šmartnim na Pohorju, sedežem krajevne skupnosti, sodita v občino Slovenska Bistrica, ki ji županuje minister za lokalno samoupravo v prvi Janševi vladi in član Slovenske ljudske stranke Ivan Žagar. Povejmo še drugače – Kalše ležijo slabe tri kilometre severno od vasi Ritoznoj, kjer kajpak pridelujejo vino ritoznojčan.

Soglasje za gradnjo vetrnice so v svetu Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju podelili že februarja lani, a so ga maja na dopisni seji tudi razveljavili. Nato so soglasje ponovno izdali junija. S tem so podjetju Energo Maks iz Slovenskih Konjic omogočili pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo vetrne elektrarne.

S soglasjem se na Kalšah niso strinjali in vaščani so oblikovali civilno iniciativo. Krajevni svet po njihovem ni deloval v skladu z željami vaščanov, hkrati pa da bi vetrna elektrarna predstavljala fizično nevarnost za prebivalstvo, saj bi bila vetrnica od prve hiše oddaljena samo 150 metrov.

Po pridobitvi strokovnih mnenj o zagati je občina Slovenska Bistrica dovolila začetek zbiranja podpisov za glasovanje, na katerem bi soglasje krajevnih veljakov lahko razveljavili. Konec lanskega leta so zbrali 61 podpisov za izvedbo referenduma, kar je več od zakonskega minimuma, to je najmanj pet odstotkov volilnih upravičencev.

Glasovanje se je odvijalo v nedeljo, 7. marca. V Poročilu o ljudski iniciativi na območju Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju, objavljenem na občinski spletni strani, piše, da je imelo volilno pravico 828 volivcev, oddanih pa je bilo 428 glasovnic – vse so bile veljavne. Vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se razveljavi soglasje za izgradnjo male vetrne elektrarne v Kalšah? ZA so glasovali 203 volivci, PROTI razveljavitvi pa se jih je izreklo 225. Na ljudski iniciativi je večina volivcev torej glasovala proti razveljavitvi soglasja, kar pomeni, da upravna enota lahko izda gradbeno dovoljenje za postavitev vetrnice.

Napori civilne iniciative so bili očitno zaman, a njeni predstavniki zatrjujejo, da se še ne bodo predali. Ima pa zgodba z vetrnico že dolgo brado. Prve namere o gradnji vetrnice na tem območju namreč segajo v leto 2011 – tedanji investitor je celo že pridobil gradbeno dovoljenje, a sta se kasneje zamenjala tako lastnik zemljišča kot tudi investitor. Po besedah trenutnega vlagatelja, omenjenega konjiškega podjetja Energo Maks, znaša vrednost investicije okrog 2 milijona evrov, z vetrno elektrarno pa bi zadostili potrebam elektrike v 700 gospodinjstvih.

Ob osmih

Brazilski vrhovni sodnik Edson Fachin je razveljavil obsodbe zaradi obtožb prejemanja podkupnin zoper nekdanjega levousmerjenega predsednika države Luiza Inacia Lule da Silve. Po mnenju vrhovnega sodnika Fachina sodišče v mestu Curtiba v južni Braziliji ni imelo pristojnosti za potrditev obtožb, zato se sodni proces vrača na začetek, potekal pa bo na zveznem sodišču v prestolnici Brasilii. Generalno državno tožilstvo je že napovedalo pritožbo na odločitev. Lula je tako vsaj za zdaj formalno nedolžen, zato lahko kandidira na predsedniških volitvah, ki so predvidene za prihodnje leto.

 

Kot kaže, bo podjetje Kolektor CPG skupaj s turškima podjetjema Özaltin in Yapi Merkezi gradilo tudi drugi odsek drugega tira med Divačo in Koprom, to je odsek med Črnim Kalom in Koprom. Konzorcij omenjenih podjetij je namreč edini oddal ponudbo za izgradnjo tega odseka, še pred tem pa je Kolektor oddal najugodnejšo pogodbo za gradnjo odseka Divača–Črni Kal. Kolektorjeva ponudba za oba odseka skupaj znaša nekaj manj kot 630 milijonov evrov brez DDV, kar znese približno 25 milijonov evrov za kilometer. Zanimivo je, da ponudbe za odsek Črni Kal–Koper ni oddal nihče drug. Iz turške gradbene firme Cengiz, ki v Sloveniji gradi drugi tunel karavanškega predora, so denimo sporočili, da niso oddali ponudbe za nobenega izmed odsekov, ker so analize njihovih inženirjev pokazale, da je projekt nemogoče izpeljati s takšnim proračunom, kot ga je za drugi tir predvidela državna projektna družba 2TDK.

 

V državnem zboru so poslanci z 58 glasovi za in osmimi proti potrdili imenovanje nove generalne direktorice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krajše ZZZS. Funkcijo je s potrditvijo v parlamentu prevzela Tatjana Mlakar, nasledila pa je Marjana Sušlja, ki mu je mandat potekel marca. ZZZS je Mlakar do potrditve v državnem zboru vodila kot vršilka dolžnosti, pred tem pa je vodila krško območno enoto Zavoda.

Vir slike: Facebook Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Sestanek s krajani Kalš zaradi namere o postavitvi vetrne elektrarne maja lani.