Evropski parlament je včeraj potrdil zakonodajni predlog, po katerem državljani Moldavije ne bodo več potrebovali vizumov za vstop v šengensko območje Evropske unije. Moldavija je tako prva iz držav tako imenovanega vzhodnega partnerstva, ki je izpolnila vse formalne pogoje za prost vstop v “šengen”. Njeni državljani z biometričnimi potnimi listi tako pri vstopu za obdobje treh mesecev ne bodo več potrebovali dodatnih listin ali dokumentov. Parlamentarna poročevalka za Moldavijo Tanja Fajon je pozdravila odpravo viznega režima za to državo in ob tem povedala:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Parlament je v sredo sprejel neobvezujočo resolucijo o prostituciji, v kateri države članice spodbuja, da povpraševanje po spolnih uslugah zmanjšajo s sankcioniranjem strank in ne ponudnic oziroma ponudnikov. Resolucija še poudarja, da prostitucija predstavlja napad na človekovo dostojanstvo in kršitev človekovih pravic, ne glede na to, ali je prostovoljna ali prisilna. Države bi morale poiskati izhodne strategije in alternativne vire za preživetje tistih, ki si želijo zapustiti delo v tej “starodavni obrti”. Kot primer dobre prakse na tem področju se izpostavlja tako imenovani nordijski model, ki je uveljavljen na Švedskem, Norveškem in Islandiji. Poslanci so med drugim izpostavili tudi pomen boja proti trgovini z belim blagom, ki v večini primerov poteka ravno z namenom seksualnega izkoriščanja.

Prav tako v sredo so evroposlanci potrdili novo zakonodajo na področju tobačnih izdelkov. Nova pravila naj bi delovala v smeri zmanjšanja atraktivnosti tobačnih proizvodov med mladimi, med novimi določili pa je tudi pravilo, da morajo dve tretjini embalaže tobačnih izdelkov zavzemati zdravstvena opozorila. Popularni nadomestki za kajenje, elektronske cigarete, bodo regulirani kot tobačni produkti, razen v primerih, ko bodo predstavljeni kot preventivni ali odvajalni pripomočki, s čimer bi zapadli pod zdravstveno regulativo.

Poljska skrajna desnica po javnomnenjskih raziskavah izgublja moč. Navkljub množičnim manifestacijam v zadnjih letih, v katerih je bila udeležena pisana nabirka ljudi, dosegajo zanemarljiv odstotek v anketnih meritvah. 20 % Poljakov se po javnomnenjskih raziskavah sicer opredeljuje za nacionaliste, vendar stranke zaradi svoje nepovezanosti in neartikuliranosti dosegajo mizerne napovedi za prihajajoče evropske volitve.

Nemčija z neonacisti nima tovrstnih težav. Nemško ustavno sodišče je namreč omogočilo kandidaturo neonacističnim strankam na evropskih volitvah, ko je odpravilo minimalni volilni prag. Ta se najbolj dotika obrobnih strank, ki naj bi na evropskih volitvah zagotavljale pluralnost in demokratičnost. Da je poteza politično-pravno izjemno domišljena, je najbolje vidno v enačenju neonacistične NDP na eni strani in svobodomiselne stranke piratov na drugi strani.

Bližajoče se evropske volitve pomenijo za mnoge Evropejce možnost vplivanja na odločanje o njihovi prihodnosti. Žal se je tudi tokrat pri uresničevanju hvale vredne nadnacionalne volilne pravice krepko zataknilo, saj je EU za vse državljane, ki živijo zunaj svoje matične države, določila nerazumen prijavni rok za volitve - ponekod tudi absurdnih 48 ur. Število ljudi po celi Evropi, ki se mu tako lahko onemogoči sodelovanje na prihajajočih volitvah, je približno 8 milijonov.

Na Islandiji je več kot 3500 ljudi protestiralo proti odločitvi dveh parlamentarnih strank o končanju pogovorov glede približevanja Evropski uniji in ukinitvi referenduma o vstopu v Evropsko unijo. Ta dokaj radikalna poteza politične elite je povzročila ogorčenje med Islandci, saj večina verjame, da bi morali počakati na izid referenduma. Dobrih 37 tisoč ljudi ali 15 procentov volilnega telesa je tudi podpisalo peticijo, ki zahteva vrnitev možnosti odločanja glede islandske evropske perspektive. Protesti naj bi se nadaljevali prihodnji teden.

Napovedani referendumi pa burijo duhove tudi v drugih državah članicah Evropske unije. Španski premier Mariano Rajoy (izg.rahoj) je znova poudaril, da bo katalonski referendum za neodvisnost, ki naj bi potekal 9. novembra, za španske oblasti “nelegalen”.  Dejal je, da do tega referenduma ne sme priti in dodal, navajamo: “da imajo vsi Španci pravico do skupne odločitve, kaj je Španija”.

Katalonske separatistične stranke, ki imajo večino v regionalnem parlamentu, so se sicer o dveh referendumskih vprašanjih zedinile decembra prejšnje leto. Referendum bo, če bo njega prišlo, potekal dva meseca po še enem odmevnem referendumu, napovedanem za letos, in sicer škotskem referendumu za neodvisnost.

Že prejšnji teden smo poročali o prvi uspešni vseevropski državljanski iniciativi, Right2Water, ki poziva k ohranitvi splošnega dostopa do vodnih virov in nasprotuje poskusom njihove privatizacije. Iniciativa je s številom zbranih podpisov izpolnila pogoje, s katerimi si je priborila pozornost evropskih institucij. Njeni predstavniki so se tako prejšnji ponedeljek sestali s predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta in jim uradno predstavili svoje zahteve. Več o poteku sestanka in o tem, kakšni so nadaljnji postopki, nam je povedal Pablo Sanchez Centellas, tiskovni predstavnik Evropske državljanske iniciative:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Evropske novice je pripravil Matej Šebenik in vajenca Nejc Košnik in Martin Kovač

 

Projekt podpira Evropski parlament