Deportaciji po slovensko
V četrtek je slovenska policija deportirala dva tujca, enega Gambijca in enega Nigerijca, slednji uradno zaradi neurejene dokumentacije. Pri obeh postopkih deportacije tujcev, ki sta že več let bivala v Sloveniji, pa je prišlo do slabe komunikacije policije s pooblaščenci tujcev in po mnenju teh pooblaščencev tudi do določenih ilegalnih potez policije. Gambijec Ismail, ki v Sloveniji biva od leta 2011, je bil obveščen o svoji deportaciji, ko je prišel na redno formalno srečanje v Centru za tujce, njegova pooblaščenka pa ni bila obveščena, da ga bodo deportirali. V primeru deportacije Nigerijca pa je šlo za osebo, ki je v Sloveniji živela že tri leta in bila tik pred poroko, nato pa je bila deportirana zaradi neurejene dokumentacije.
Pooblaščenec Nigerijca Miha Blažič N’toko pojasni situacijo pravkar deportiranega Nigerijca in kako je ta naletel na ovire pri pridobivanju vseh potrebnih dokumentov.
Polona Mozetič izpostavlja še eno kršitev zakona v primeru deportacije Nigerijca.
Zaročenka Nigerijca, ki je bil tako deportiran, je tako včeraj od policije prejela elektronsko sporočilo, da bo njen zaročenec deportiran in da mu lahko pripravi do 23 kilogramov težko prtljago. Policija se ni niti odzvala na številna sporočila pooblaščencev tujcev niti jim ni podala kakršnekoli informacije.
Polona Mozetič komentira, ali je takšen hiter postopek deportacije novost ali že uveljavljena praksa slovenske policije.
Polona Mozetič o tem, ali okoliščine, kot so poroka, ustvaritev družine, zaposlitev, šolajoči se otroci in dolžina bivanja v Sloveniji, vplivajo na odločitev o deportaciji.
Ministrstvo za notranje zadeve pa nam je na vprašanje, ali okoliščine, kot so poroka, ustvaritev družine in dolžina bivanja v Sloveniji, vplivajo na odločitev o deportaciji, odgovorilo da “policija izvaja naloge opredeljene v Zakonu o tujcih, ki govorijo o vračanju tujcev. Če bi si tujec dejansko uredil status, potem ni več razlogov za izvršitev odločbe o vračanju. Gre pa za popolnoma ločene postopke.”
Laura Orel iz Delavske svetovalnice kot pooblaščenka Ismaila Boba iz Gambije pojasni vse postopke v zvezi z njim v zadnjih sedmih letih.
Ismail je prejšnji mesec prejel odločbo o dovoljenju za začasno zadrževanje. Orel predstavi, na podlagi česa je bila Ismailu odobrena odločba o začasnem zadrževanju.
Pravnica Polona Mozetič razloži, zakaj se tujcu izda odločbo o začasnem zadrževanju in v kakšnih okoliščinah se mu jo lahko odvzame.
V četrtek je Ismail imel drugo javljanje na ljubljanski izpostavi centra za tujce. Tamkajšnji policist je pooblaščenki Lauri Orel zagotovil, da gre le za formalno srečanje, namenjeno izključno temu, da se dokaže, da Ismail še vedno biva v Sloveniji. Laura Orel pojasni četrtkovo dogajanje.
Ismailova pooblaščenka Laura Orel je nato od prijatelja drugega deportiranca izvedela, da je bil Ismail odpeljan na Dunaj, od tam pa v Gambijo. Včeraj pozno popoldne je vzpostavila tudi prvi stik z Ismailom. Laura Orel o Ismailovem telefonskem klicu iz Gambije, ki ga je prejela včeraj pozno popoldne.
Laura Orel predstavi dosedanjo komunikacijo s policijo in kako je dejstvo, da ni bila prisotna, ko so Ismailu sporočili, da bo deportiran, škodilo njegovemu primeru.
Z ministrstva za notranje zadeve pa so neprisotnost pooblaščenke na javljanju, kjer so Ismaila obvestili o deportaciji, komentirali, da “javljanje ne zahteva udeležbe pooblaščenke ali drugih oseb’’.
V primeru, da bi bila Ismailu preklicana odločba o začasnem zadrževanju, bi pooblaščenka lahko sprožila upravni spor in tako skušala doseči podaljšanje Ismailovega bivanja v Sloveniji. Če bi bila obveščena o deportaciji, bi se nanjo lahko pritožila na ustavno sodišče in s tem vsaj preložila izvršitev deportacije. Laura Orel pojasni, kako bi se postopek odvil v tem primeru in od kod je izvedela, da bo Ismail deportiran.
Laura Orel s citiranjem mnenja pravnika, s katerim sodeluje pri Ismailovem primeru, utemeljuje, zakaj je bil postopek deportacije ilegalen.
Polona Mozetič izrazi mnenje, ali je to, da pooblaščenka Orel ni bila prisotna, ko so Ismaila obvestili o deportaciji, legalno, in pojasni, zakaj se ji takšno ravnanje policije zdi problematično.
Goran Lukič iz Delavske svetovalnice predstavi nadaljnje korake svetovalnice, ki želi doseči vrnitev Ismaila v Slovenijo.
Polona Mozetič o tem, ali so takšne deportacije ljudi, ki so v Sloveniji živeli že več let, izjema ali pravilo.
Z ministrstva za notranje zadeve pa so na vprašanje, ali je deportacija tujcev, ki živijo v Sloveniji več let, izjema ali precedens, odgovorili, da “ni izjema ali precedens, so pa postopki lahko dolgotrajni in odvisno od vseh okoliščin se lahko to zgodi takoj ali pa tudi čez nekaj let”.
Dodaj komentar
Komentiraj