Ena ustava, ena nacija, ena država
Indijski premier Narendra Modi je razglasil 370. člen ustave Republike Indije za “del zgodovine”. 370. člen je namreč le podžigal separatizem, terorizem in korupcijo ter zvezni državi Džamu in Kašmir ni prinašal nobenih koristi, je - kakor bi pozabil, da se ustava ne uveljavlja sama od sebe - prepričan Modi.
Omenjeni člen je bil vključen v ustavo po umiku Združenega kraljestva in razpada britanske Indije na Pakistan in federalno urejeno Indijo. Slednja je Džamuju in Kašmirju zagotavljala notranjo avtonomijo, lastno ustavo, zakonodajno telo in vlado.
S predsedniškim ukazom Rama Natha Kovinda je prav tako iz ustave izpadel člen 35A, ki je lokalni vladi omogočal opredeljevanje tega, kdo ima v zvezni državi stalno prebivališče. Ljudje, ki - poleg indijskega državljanstva - niso imeli še državljanstva Džamuja in Kašmirja, tako - povsem skladno z notranjo avtonomijo - niso smeli trajno živeti v zvezni državi ali kupovati zemlje. Centralni parlament je poleg tega sprejel zakon, ki zvezno državo spreminja v dva ločena tako imenovana zvezna teritorija pod neposrednim upravljanjem vlade v New Delhiju. Zvezna država Džamu in Kašmir torej, kljub ustavnopravni spornosti dejstva, več ne obstaja.
Pakistan, ki indijske suverenosti na območju Kašmirja ne priznava, je že obsodil potezo Modija, izgnal indijskega predstavnika v Islamabadu ter prekinil trgovinske odnose in prometne povezave z državo.
Centralna vlada je še pred pravnimi manevri na območje Kašmirja napotila več deset tisoč pripadnikov zvezne oborožene policije, prepovedala javna zborovanja, zaprla šole, omejila svobodo gibanja ter ustavila delovanje interneta in telefonije ter oddajanje televizije. Čeprav so podobne informacijske blokade Džamurja in Kašmirja pogoste - zadnja večja se je zgodila na primer leta 2016 ob množičnih protiindijskih protestih po umoru Burhana Wanija - je tokratna najhujša, saj televizijskega signala prej niso prekinili. Edini vir informacij v dolini je tako stari dobri radio.
Po besedah Daanisha Bin Nabija, novinarja iz Džamuja in Kašmirja, s katerim zaradi blokade nismo mogli vzpostaviti telefonske zveze, Indija noče, da bi svet izvedel, kaj se dogaja v Kašmirju, svoji lastni javnosti pa želi vlada prikazati, da so ljudje Džamuja in Kašmirja z ukinitvijo posebnega statusa zadovoljni, kar seveda ne drži. Prav tako je vlada, kot pravi Bin Nabi, prvič aretirala več kot 100 proindijskih lokalnih politikov, ki si iz strahu ne drznejo organizirati protestov.
Khalid Wasim Hassan z Univerze v Kašmirju je v New Delhi prispel danes zjutraj, zato smo z njim lahko posneli intervju. Wasim je med vsaj 20 tisoč ljudmi, ki so se po uradnih ocenah iz bližine težko militarizirane razmejitvene črte med Indijo in Pakistanom v zadnjem tednu umaknili v notranjost, bodisi proti Indiji bodisi proti Pakistanu.
Število protestnikov na ulicah, ki nasprotujejo odločitvi New Delhija, je nemogoče natančno določiti, a je jasno, da se na ulicah srečujejo z varnostnimi enotami, ki jim ni težko uporabiti solzivca ali zračnih pušk. Po poročanju Reutersa so policijske sile ubile vsaj šest protestnikov.
Narendra Modi oziroma centralna vlada sta neposreden nadzor nad Džamujem in Kašmirjem prek guvernerja sicer de facto izvajala že od junija prejšnjega leta, ko je razpadla lokalna koalicija. Tovrsten neposreden nadzor prek predsedniškega ukaza je centralna vlada od leta 1977 v Džabuju in Kašmirju uvedla že osmič. Kratkoročno tako pravzaprav na terenu ne bo tako velikih sprememb, pravi Wasim.
Interesi Modijeve stranke Bharatiya Janata Party, krajše BJP, so torej veliko globlji od zgolj začasnega prevzema nadzora nad zvezno državo. Sam Modi namreč obljublja, da še vedno obstaja možnost, da Džamu in Kašmir pridobi nazaj svojo avtonomijo, ko bodo razmere urejene. BJP je leta 2014 na nacionalnih volitvah izšla kot zmagovalna stranka in porazila tradicionalno največjo stranko Indijski nacionalni kongres, prek katere je dinastija Nehru-Gandhi vladala tako rekoč od osamosvojitve Indije. Danes je stranka, ki je vsaj nominalno zagovarjala Indijo kot sekularno federativno republiko, v krizi in tudi formalno brez voditelja. BJP je na nedavnih majskih volitvah uspela izboljšati rezultat izpred petih let in ima tako v nacionalnem parlamentu večino kar sama ter ji ni bilo treba ustanavljati koalicije. BJP je hindujska nacionalistična stranka in politično krilo militantne fašistične organizacije Raštrija Svajamsevak Sang, ki Indijo vidi kot izključno hindujsko državo.
Wasim tako trdi, da BJP želi svojim volivcem dokazati, da je drugačna, boljša od Indijskega nacionalnega kongresa.
Sploh ne gre torej le za to, da bi BJP bolj učinkovito implementirala politike kakor Nacionalni kongres, temveč za bistveno spremembo v odnosu do Kašmirja.
BJP, hindujska stranka, je nedavno bila celo v lokalni vladi Džamuja in Kašmirja, kjer je večinsko prebivalstvo muslimansko, saj se je močno oprla na okrog 30 odstotkov hindujcev v zvezni državi. A ker je lokalna vlada padla, bi moralo priti do lokalnih volitev, namesto tega pa je centralna vlada prevzela nadzor prek predsedniškega ukaza.
Z razdelitvijo ene zvezne države na dva zvezna teritorija, na Džamu in Kašmir na zahodu in Ladakh na vzhodu, Modi meri tudi na spremembe sestave volilnih teles na tem območju. Tako bi hindujski volivci prišli v Džamuju in Kašmirju do večjega izraza, saj teritorij Ladakha za razliko od Džamuja in Kašmirja sploh ne bo imel predstavniškega telesa.
“Demografske spremembe” napoveduje tudi odprava člena 35A indijske ustave. Več Wasim.
Delitev zgodovinske pokrajine Kašmir med Pakistan in Indijo je vse od leta 1947, ko je Indija razglasila samostojnost, odprto vprašanje. Za Indijo predstavlja zdaj že nekdanja zvezna država Džamu in Kašmir celotno ozemlje nekdanje knežje države Džamu in Kašmir, Pakistan pa ne priznava indijske suverenosti na tem ozemlju. Manjši del na vzhodu Kašmirske doline je od leta 1962 pod nadzorom Kitajske. Indija in Pakistan sta se zaradi ozemlja zapletla v tri vojne, nazadnje leta 1999, občasni spopadi pa tam potekajo še danes.
Stanje vojaške pripravljenosti se tako nikoli ne konča, februarja letos je na primer v samomorilskem napadu pakistanske islamistične organizacije Džaish-e-Mohamed v okrožju Pulwama umrlo štirideset indijskih vojakov. Indijske zračne sile so v povračilo napadle domnevne položaje skupine v bližini mesta Balakot. Čeprav naj bi se - tudi po resoluciji Združenih narodov iz leta 1948 - na območju izvedel plebiscit, s katerim bi lahko rešili vprašanje suverenosti nad ozemljem, do tega nikdar ni prišlo.
Za odnose med Indijo in Pakistanom zadnji dogodki skratka ne pomenijo nič dobrega, potezo indijske vlade je prav tako obsodila Kitajska, medtem ko Združeni narodi izražajo zgolj zaskrbljenost nad dogodki in pozivajo k umiritvi razmer.
Čeprav Modi napenja mišice in verjetno računa s tem, da večja sila, kakor je Kitajska, nima interesa za vojno, bodo spremembe ustave verjetno vendarle morale prestati še test vrhovnega sodišča. Ustavnost razveljavitve 370. člena je namreč sporna, saj bi prav po 370. členu centralna vlada za to potrebovala soglasje konstitutivnega telesa države Džamu in Kašmir, ki pa se je samorazpustilo leta 1956. Indijska vlada je tako spremenila drug člen v ustavi. Argumentacijo vlade opiše Wasim.
Spremembe indijske ustave skratka napovedujejo napad Modija na Indijo, kot jo poznamo, na Nehrujevo Indijo. Unitarna, centralna država namesto federalizma, torej.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj