Iger, če že kruha ne

Iger, če že kruha ne

Oddaja
15. 5. 2020 - 17.00

Ministrstvo za zdravje sporoča: vlada je na sinočnji dopisni seji z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni covid-19 preklicala epidemijo, ki je bila razglašena 12. marca 2020. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji. Ker pa še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni covid-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covid-19.

Kakšno je znanstveno poročanje v času negotovosti in poplavi informacij?
 / 8. 5. 2020

Trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, ne pa še njihove odprave v celoti. Prvi potrjen primer okužbe s SARS-CoV-2 smo v Sloveniji zabeležili 4. marca 2020, do vključno 13. maja pa smo zabeležili 1464 potrjenih primerov okužbe. Kumulativna 14-dnevna incidenca je 35 primerov, efektivna reproduktivna številka pa je trenutno manjša od ena.

NIJZ v svoji oceni izpostavlja, da so med ukrepi, namenjenimi omejitvi širjenja okužbe, še posebno pomembni testiranje obolelih, izolacija bolnih, iskanje kontaktov, karantena za visoko rizične tesne kontakte, higiena rok in kašlja ter spoštovanje fizične distance. Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti sta omogočila omejitev širjenja bolezni. Poleg tega je tudi v bodoče potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

In kaj zdaj? Pojasnjuje Rajko Pirnat, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izjava

Slovenija je tako kot prva država v Evropski uniji napovedala preklic epidemije. Razlog za to seveda ne tiči v sicer vzpodbudni epidemiološki sliki, pač pa v proračunski porabi. S tem, ko se epidemija z zadnjim dnem maja prekliče, prenehata veljati tudi mega protikoronska svežnja, namenjena pomoči državljanom in gospodarstvu.

Izjava

In kaj je torej z aktualnimi veljavnimi odloki, ki še vedno zahtevajo previdno vedenje državljanov v izogib širjenju okužb? Ti še vedno veljajo, in sicer do preklica. Ta nedoločenost daje vladi teoretično na voljo podaljševanje ukrepov v neskončnost, a jo je pri tem vsaj deloma omejilo ustavno sodišče, ki od vlade zahteva, da vsak teden znova upraviči veljavnost odlokov.

Izjava

Prvi sveženj ukrepov za blaženje posledic koronakrize
 / 3. 4. 2020

Vodja strokovne skupine, infektologinja Bojana Beović, ki naj bi poosebljala to strokovnost, je priznala, da sama ne stoji za odločitvijo vlade, ki je povsem očitno finančno motivirana. Izjava premierja Janeza Janše o tem, kako smo uspešno zajezili epidemijo, je presenetila tudi Aleša Rozmana, direktorja Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, ki je ravno tako član omenjene strokovne skupine. Kot je dejal za POP TV, citiramo: »Z medicinskega pogleda epidemije še ni konec – konec je bo, ko bo še zadnji bolnik ozdravel in bo minila inkubacijska doba.«

A nič ne de. Vlada vztraja, da bo čez dva tedna epidemije konec, kar seveda ne pomeni nujno ustavitve vseh aktualnih transferjev za preživetje ljudi in podjetij, daje pa vladi proste roke, da oblikuje nove ukrepe, ki ji bodo po godu. Na odločitev je že reagirala opozicija, Stranka Alenke Bratušek pa je tudi napovedala sklic odbora za zdravstvo, na katerem bodo zahtevali ustrezne strokovne razlage za tovrsten ukrep.

Hkrati s preklicem epidemije je vlada tudi odprla meje in prekinila karantenski režim za državljane Evropske unije. Tudi ta ukrep ni bil sprejet v sodelovanju s strokovno skupino, a kot pravi vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, še vedno lahko naredimo korak nazaj. Citiramo: »Če bi se pokazalo, da se kjer koli v bližini odpira kako večje žarišče ali pa da je prišlo do večjega vdora covida-19 v Slovenijo, bo vlada režim sproščanja nadomestila s strožjim režimom, kakor je veljal še včeraj.« Torej, da ponovimo: konec je. A ne zares. Ukrepi še veljajo, razen če ne

V času koronakrize se pogovarjamo in iščemo rešitve s kolegi iz lokalnih medijev in medijev posebnega pomena
 / 9. 5. 2020

Da preklic epidemije ta trenutek efektivno ne pomeni ničesar, je danes na novinarski konferenci potrdila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Tako se z 18. majem 2020 ponovno odpirajo vsi vrtci v državi, osnovne šole za učence od 1. do 3. razreda, osnovne šole s prilagojenim programom, srednje šole za dijake zaključnih letnikov in posameznike, ki bodo v šolskem letu 2019/2020 opravljali maturo ali zaključni izpit, ter za dijake od 1. do 3. letnika, ki jim šola organizira dodatno učno pomoč ali pridobivanje praktičnega znanja in veščin. Šolska vrata se 18. maja odpirajo tudi za vse, ki bodo opravljali izpite v skladu s šolskim koledarjem, za kandidate za vpis v srednje šole v šolsko leto 2020/2021, ki morajo opraviti aktivnosti prijavno-vpisnega postopka, in za udeležence izobraževanja odraslih. Od 18. maja dalje so lahko ponovno odprte glasbene šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter višje strokovne šole, pa tudi univerze in visokošolski zavodi ter študentski in dijaški domovi.

25. maja 2020 se šolska vrata zopet odpirajo za učence 9. razredov osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom, za tiste učence od 4. do 8. razreda osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom z učnimi težavami, ki potrebujejo prilagojene oblike in metode dela za doseganje minimalnih standardov znanja, ter za učence in dijake posebnih programov vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli in osnovni šoli s prilagojenim programom. Za vse ostale učence in dijake, ki niso bili posebej navedeni, se nadaljuje izobraževanje na daljavo.

Eno od področij dela ministrice Kustec je tudi šport, katerega status po epidemiji je včeraj opredelil državni sekretar za področje izobraževanja in športa Marjan Dolinšek, ki je poudaril, da je država športu v preteklih dveh mesecih že pomagala, a ga je šele zdaj izrecno naslovila. 

Izjava

Anton Žlogar, nekdanji reprezentant in trener moške U-16 reprezentance
Anonymous
 / 17. 4. 2020

Dolinšek si je upal tudi nekoliko špekulirati o morebitni nadaljnji pomoči športnim kolektivom. Gre večinoma za društva, ki se v času epidemije soočajo s prekinitvijo delovanja in umikom sponzorskih sredstev.

Izjava

Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic, opiše svoje delo v času koronakrize.

Izjava

Dejan Stefanović, predsednik Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, vidi v trenutni krizi možnost, da se vendarle uredijo razmere v športu, ki večkrat ostaja v sivinah zakona.

Izjava

Za prihodnost nogometa ga ne skrbi, opozarja pa na nevarnost gospodarske krize za ostale športe, če se športu kot takemu ne dodeli nek poseben status, pač pa se ga prepusti trgu.

Izjava

Prezelj tudi vidi nujo po bolj sistemskih rešitvah zagat športa, ki pogosto temelji na prekernih delovnih odnosih.

Izjava

Marko Šuler, predsednik NK Dravograd
Anonymous
 / 12. 5. 2020

Tudi v nogometu, športu z največ denarja in ogromnim številom igralcev in klubov, kolektivne pogodbe ne obstajajo, zato bi se moralo, kot pojasni Stefanović, vsako krčenje sredstev individualno izpogajati, nogometaši pa so bili kot espejevci upravičeni do temeljnih dohodkov.

Izjava

Prezelj pri vsem skupaj poudarja, da so na poseben način ogroženi posebej mladi športniki, ki jim je bil v času epidemije onemogočen trening.

Izjava

Vsi amaterji pa ste slišali državnega sekretarja. S 25. majem so ekipni športi znova dovoljeni. Naj bo vsaj iger, če po 31. maju že kruha ne bo.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness