MARŠ, MARŠ!
V prostorih mariborske Tkalke, objekta v Tkalskem prehodu 4 v središču mesta, so se pretekli teden pojavila nalepljena obvestila, ki uporabnike objekta obveščajo, da morajo objekt do 28. junija izprazniti. V objektu lahko ostanejo le tisti uporabniki, ki se bodo prijavili na razpis Urada za gospodarsko dejavnost Mestne občine Maribor, na katerem bodo izbirali nove podnajemnike v stavbi. Predmet razpisa so kletni prostori in prvi dve nadstropji trinadstropne stavbe. V manjšem tretjem nadstropju stavbe, za katerega ni jasno, ali ga bo treba tudi izprazniti, domuje mlajši brat naše postaje, Mariborski radio Študent oziroma MARŠ.
Stavba Tkalke je bila nekoč industrijski objekt, ki je kot center za socialno podjetništvo odprla svoja vrata leta 2014. V stavbi so se naselila manjša družbena podjetja in lokalne nevladne organizacije po principu sodelovalnega podjetništva oziroma coworking prostora. Med vidnejše prebivalce Tkalke poleg MARŠ-a sodita na primer tudi Turistično društvo Maribor in zadruga Dobrina. Večini stanovalcev stavbe so podnajemne pogodbe sicer potekle že maja in ni povsem jasno, kdo se bo na razpis prijavil, kdo pa bo moral stavbo zapustiti. Jasno pa je, da novi pogoji za delovanje v stavbi ne bodo naklonjeni socialnemu podjetništvu oziroma kulturi. Novi najemniki stavbe bodo občini gotovo plačevali bistveno višje najemnine za prostore, poleg tega pa v razpisu ni nobenih posebnih zahtev po družbenem udejstvovanju, kar pomeni, da bodo prostore verjetno razdelili po tržnih principih. Pričakovati je torej, da bodo prednost dobile komercialne organizacije, ki lahko občini ponudijo višje najemnine.
Usoda MARŠ-a je ob tem še dokaj negotova, saj njihovi prostori niso del omenjenega razpisa. Neuradno smo izvedeli, da je razlog za to izključitev predvsem neprimernost prostorov za oddajanje in ne poseben status radia. Ob tem torej ni jasno, ali poziv k izpraznitvi prostorov velja tudi za MARŠ, kar bi za delovanje radia nedvomno predstavljalo veliko oviro. O situaciji radia Jan Podbrežnik, vodja izvedbe programa na Mariborskem radiu Študent.
Po njegovih besedah je glavni problem občutno pomanjkanje dialoga med občino in prebivalci Tkalke, saj ni jasno, kakšni so načrti občine za ureditev tega prostora.
Nejasnost, povezana s prihodnostjo organizacije, škodi tudi samemu delovanju medija, saj vpliva na organizacijo dolgoročnih projektov, ki so za stabilno delovanje radia nujni.
Občina sicer, kot pravi Podbrežnik, obstoj radia podpira in jim je v preteklosti že pomagala, ko so se znašli v težavah.
Dialog med občino in prebivalci Tkalke je pogosto potekal na precej neformalni ravni, kar seveda predstavlja specifične težave, povezane z nejasnostjo izjav, ki so pogosto nezavezujoče. Čeprav problem Tkalke absolutno ni produkt županovanja novega župana Saše Arsenoviča, njegov obisk na MaRŠu nakazuje tudi poseben pristop, ki ga je ubral do županske funkcije.
Ključni problem teh predlogov s strani župana je, da trženje radia ni zgolj ekonomsko vprašanje, ampak posega v statut in bistvo nevladnega neodvisnega medija. Težko si je torej predstavljati, da bo radio lahko na razpisu konkuriral drugim subjektom na trgu, ki lahko seveda ponudijo bistveno večje vsote denarja.
Med podnajemnike zgradbe, kot omenjeno, spada tudi javni Zavod za turizem Maribor, ki pa, kot pojasnjuje direktorica Doris Urbančič Windisch, očitno z nadaljevanjem delovanja v zgradbi nima takšnih težav.
Poleg razpisa, na podlagi katerega iz zgradbe izseljujejo dosedanje najemnike, je danes namreč izšel še en razpis za določene dele drugega nadstropja zgradbe.
Dialog med občino in strankami je torej očitno možen in samo špekuliramo lahko, zakaj družbena podjetja in nevladniki v zgradbi niso naleteli na enako mero posluha na občini kot javni zavod.
Usoda prostorov Tkalke je vpeta v širšo problematiko neprofitnih prostorov za nevladne organizacije in socialno podjetništvo v centru Maribora. Podobno zgodbo smo lahko spremljali ob nedavni dražbi prostorov na Gosposki ulici 11. V prostorih je delovalo uspešno lokalno družbeno podjetje Rajzefiber biro, ki skrbi za bogato kulturno turistično ponudbo mesta. Po preteku petletne pogodbe, po kateri so plačevali zgolj stroške najema stavbe brez najemnine, jim občina ni več ponudila podaljšanja. Namesto tega so izvedli javno dražbo, na kateri so prostore, tokrat z najemnino, ponudili vsem zainteresiranim strankam. O takratnem poteku dogodkov Mateja Meh iz društva Hiša.
Najbolj v oči bode jasna namera občine, da bo z oblikovanjem razpisa spremenila naravo prostorov na Gosposki 11, s tem pa je povezan tudi strah, da se bo enako zgodilo tudi v Tkalki.
Zgodba na Gosposki se je sicer za lokalno družbeno podjetništvo dobro končala, saj je prostore prevzela zadruga Dobrina. A iz izjav predstavnikov zadruge je jasno, da imajo denarja za najemnino zgolj do konca leta.
Delovanje Tkalke je sicer po bujnem začetku, ko je v stavbi delovalo preko 30 novih podjetij, postopno zamiralo. Zato je potreba po novi ureditvi prostora, ki je poleg tega še precej infrastrukturno dotrajan, jasna. Problem pa je v očitnem pomanjkanju koherentnega pristopa s strani občine do reševanja problematike neprofitnih podjetnih in kulturnih prostorov ter v prelaganju bremena na tržno dejavnost teh organizacij.
Dodaj komentar
Komentiraj