Mediji so zakon!

Mediji so zakon!

Oddaja
28. 6. 2019 - 17.00

Poslušate Radio Študent na frekvenci 89,3 MHz, UKV stereo. Naše delovanje in vaše poslušanje teh radijskih valov bo še letos preurejeno s spremembo Zakona o medijih. Poslušate Radio Študent na frekvenci 89,3 MHz, UKV stereo.

Ministrstvo za kulturo je danes dopoldan predstavilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih in s tem odprlo javno razpravo. Sedanji zakon je po mnenju ministrstva zastarel in ne sledi medijskim tokovom digitalne dobe. 

Obstoječi zakon je bil sprejet leta 2001 in dopolnjen leta 2006, tik pred razrastom novih oblik medijev. Cilji in ukrepi predloga zakona so povzeti v petih točkah. Ukvarjajo se predvsem z zagotavljanjem pogojev za kakovostne medijske vsebine, spodbujanjem medijske pismenosti, ureditvijo medijskega trga, zagotavljanjem tehnološke nevtralnosti in odpravljanjem administrativnih ovir. Predlog spremembe zakona so na tiskovni konferenci predstavili minister za kulturo Zoran Poznič, Tamara Vonta in Branko Jezovšek iz direktorata za medije ter državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina. 

Temeljne spremembe, ki jih prinaša predlog zakona povzame Kerševan Smokvina. 

Izjava

Kljub prenovljeni definiciji so mediji še vedno definirani kot oblika razširjanja programskih vsebin, ki se opravlja kot gospodarska dejavnost. Žan Zupan, redakcijski strokovnjak za pravna vprašanja, pojasni, da takšna definicija izloča nekatere medije, ki so se vzpostavili v novih oblikah.

Izjava

Predlog prenove in dopolnitve Zakona o medijih se dotika tudi opredelitve javnega interesa v medijih. V javni interes tako poleg zagotavljanja pravic državljanov Slovenije in manjšin ter medijskega pluralizma spada tudi medijska pismenost. To je skupek spretnosti in znanja, ki državljanom omogoča razumevanje in uporabo medijev, hkrati pa zakon zagotavlja podporo razvoju in ohranjanju kakovosti novinarskega dela. Nadaljuje Tanja Kerševan Smokvina.

Izjava

Za ohranjanje in razvoj novinarskega dela v polnem pomenu besede bodo mediji del financ prejeli tudi od lokalnih skupnosti. V kolikšnem deležu, ni definirano, nadaljuje Branko Jezovšek.

Izjava

Medijskega trga država ne bo več nadzirala na enak način kot doslej. Mediji morajo biti po obstoječem zakonu vpisani v medijski razvid, ki ga uporablja ministrstvo, pristojno za nadzor nad mediji. V predlogu spremembe zakona se funkcija razvida preoblikuje v zgolj evidenco medijev brez predvidenega izbrisa s seznama ali prepovedi medijskega delovanja.

Izjava

Obstoječi Zakon o medijih že tako prepoveduje koncentracijo medijev v lastništvu ene osebe ali povezanih oseb, ministrstvo pa v zakon dodaja nov kriterij. Kot pojasni Kerševan Smokvina, ne bo prepovedano zgolj lastništvo v različnih medijih, temveč tudi nadzor in vpliv v medijih, ki nista povezana z lastninskim deležem. Del odgovornosti za odkrivanje koncentracije na področju medijev bosta prevzeli Agencija za komunikacijska omrežja in storitve in Agencija za varovanje konkurence.

Izjava

Poleg jasnejše in učinkovitejše vloge ministrstva pri omejevanju škodljivih učinkov koncentracije medijev Branko Jezovšek in Tamara Vonta opozarjata še na nekatere posodobitve. Ustanovljena bo namreč strokovna komisija za omejevanje koncentracije medijev. 

Izjava

Zupan pa je do sprememb na področju koncentracije medijev bolj previden. Opozarja, da novi zakon koristi predvsem največjim medijskim hišam.

Izjava

Mesečniški razmislek o določitvi kvot predvajanja slovenske glasbe na domačih radijskih postajah.
 / 6. 2. 2016

Najbolj pereč sklop sprememb je zagotovo na področju svobode govora. Zakon, ki je trenutno v uporabi, je namreč predvideval kazenski pregon vsebin, ki nagovarjajo k diskriminaciji ali zatiranju manjšinskih pravic, le na področju oglaševanja. Po novem bodo obravnavani tudi vsebinski programi medijev, sankcije pa bo izvajal inšpektor. Ta bo lahko najprej zahteval odstranitev sporne vsebine, če medij zahteve ne bo upošteval, pa bo sledila denarna kazen. Tanja Kerševan Smokvina.

Izjava

Inšpektor se bo, kot predvideva predlog, lahko zanašal tudi na strokovno mnenje tako imenovanih relevantnih združenj na področju medijev. Ta združenja ostajajo nedefinirana, inšpektor pa se bo lahko sam odločil, katero združenje je relevantno v posameznem primeru.

Izjava

Drugače pa je urejen sistem kaznovanja sovražnega govora na medijskih portalih, ki omogočajo komentiranje. Jezovšek iz direktorata za medije pojasni, da predlog zakona zahteva uredniško regulacijo komentarjev na medijskih spletnih straneh.

Izjava

Zupan pri predlogu nove ureditve glede sovražnega govora v medijih opozarja predvsem na dvojno inkriminiranje takšne vsebine, saj je obravnavana kot kaznivo dejanje in kot prekršek. Vprašljiva je tudi široka pristojnost inšpektorja.

Izjava

Zakaj le se je vrh koalicije odločil, da tudi v tem mandatu ne bo sprememb zakonov o medijih in RTV Slovenija?
 / 13. 12. 2017

Sovražni govor na socialnih omrežjih v predlogu zakona ni urejen. Omejeno je zgolj razširjanje sovražnega govora, ki ga na platformah socialnih omrežij izvajajo registrirani mediji. Kerševan Smokvina pojasni, da bo omejevanje sovražnega govora na socialnih omrežjih urejeno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah. Do septembra naslednje leto mora namreč ministrstvo v ta zakon vključiti evropsko direktivo na tem področju.

Izjava

Tudi delovanje lokalnih in strankarskih glasil, ki jih številni politiki uporabljajo v namene samopromocije in volilne kampanje, tudi izven obdobja, ki je temu namenjeno, predlog zakona ureja na novo. Novo zakonsko ureditev političnih glasil opiše Branko Jezovšek. 

Izjava

Zakaj bodo z glasbenimi kvotami imeli najmanj težav prav tisti posamezniki, katerim so namenjene?
 / 10. 2. 2016

V predlogu spremembe zakona je vpeljan tudi nov koncept medija, in sicer gre za tematske radijske postaje. Te v besedilu predloga niso natančno opredeljene, a za njih velja enaka izjema kot za radijske in televizijske programe, namenjene narodnim ali etničnim manjšinam. Tako kot tretji program Radia Slovenija - ARS in Radio Slovenia International tudi tematskim radiem ne bo treba upoštevati določbe o zahtevanem deležu slovenske glasbe. Pojasni Zupan.

Izjava

V nekaterih regijah Rusije zakon prepoveduje širjenje pozitvne propagande o LGBT tematikah
 / 20. 8. 2012

Skupina pripravljalcev je torej pripravila predlog, ki po njihovih besedah pomeni vitkejšo obliko Zakona o medijih. To je opazno predvsem na področju poslovanja medijev, saj nadzor nad delovanjem registriranih medijev več ne bo tako oster. Širina zakona pa se izraža pri nadzoru vsebine, saj bo sovražni govor nadzorovala inšpektorica, ki se ji bodo v kratkem pridružili novi inšpektorji. Upamo pa lahko, da bo kakšna finančna spodbuda za razvoj kakovosti novinarskega dela priromala tudi na frekvenco 89,3.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

in od kod se bo zel vsevedni neodvisni moralno etični nadčlovek-inšpektor-
niti kulturno miniranje niti celotna scena vključno s ti civilno plužbo ga ne premorejo-- platon država

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness