Off to Mandalay
Velika Britanija po odhodu iz Evropske unije išče svojo vlogo v svetu. Ta teden je britanska vlada predstavila revizijo zunanje politike, obrambe in razvoja ter nakazala področja in odnose, ki jim bo država namenila največ pozornosti. V sredo je premier Boris Johnson oba dokumenta predstavil v parlamentu.
Več o tem, za kakšen dokument gre, pove diplomatski urednik in novinar britanskega Guardiana, Patrick Wintour.
Na vprašanje, ali je dokument pravno zavezujoč, odgovarja dr. Bence Nemeth z londonskega Kraljevega kolidža.
Dokument izpostavlja, kaj želi Velika Britanija doseči na mednarodnem področju in kako do tega priti. Wintour predstavi glavne poudarke revizije. Najprej je govora o moči, ki jo Velika Britanija premore.
Razlog za temeljito preizpraševanje vloge Združenega kraljestva je seveda izstop iz Evropske unije. Aktivno sodelovanje v evropski integraciji je bilo temelj britanske zunanje politike več kot štirideset let. Pozornost, ki jo v Whitehallu namenjajo Evropi, je sedaj bistveno manjša.
Kot najbolj ključna sprememba v britanski zunanji politiki se kaže preusmeritev k Daljnemu vzhodu. Območje vzhodne in južne Azije dobiva vse večjo težo v globalni ekonomiji, zato je bilo pričakovano, da ji bodo veliko pozornost namenili tudi britanski politični načrtovalci.
Velika Britanija želi znova najti svoj prostor pod soncem po več kot 50-letnem premoru, ko je država morala opustiti globalni imperij in se je začela postopoma umikati s svojih kolonialnih posesti. Te so ležale tako v Afriki kot v Aziji in vsaj na področje slednje se London želi vrniti ter znova igrati pomembno vlogo kot gospodarski partner.
Seveda osrednjo vlogo v tej novi britanski zunanji politiki dobiva odnos z Ljudsko republiko Kitajsko. Wintour oriše dogajanje med državama v zadnjem desetletju.
Odziv Kitajske, katere vodstvo se še predobro spominja politike, ki so jo vodile evropske države v začetku prejšnjega stoletja, predstavi dr. Zeno Leoni , ki je tudi član londonskega Kraljevega kolidža.
Velika Britanija sicer še ni povsem jasno določila oblike odnosa s Kitajsko. K temu je veliko pripomogla razklanost domače politike pri vprašanju stikov s to azijsko državo. Wintour predstavi poglede vladajoče konservativne stranke na odnos s Kitajsko.
Niso razdeljeni zgolj britanski politiki, temveč tudi posamezne vladne službe. Te po Wintourovem mnenju tekmujejo za vpliv in vodilni položaj pri oblikovanju zunanje politike.
Toda Velika Britanija ne želi tvegati, zlasti zaradi trgovinskih ugodnosti, ki jih nudi dober odnos s Kitajsko. Po tem, ko je Združeno kraljestvo zapustilo enotni evropski trg, se je ekonomska izpostavljenost Kitajski še povečala. Kot pove Wintour, si v Londonu ne želijo usode Avstralije, ki je svojo gospodarsko uspešnost v zadnjih treh desetletjih gradila na izvozu surovin na Kitajsko, v zadnjem letu pa se je s Pekingom zapletla v diplomatski spor, zaradi katerega je Kitajska uvedla visoke carine na pomembne avstralske produkte, denimo na vino in ječmen.
Poleg spoprijemanja s Kitajsko želi Velika Britanija izboljšati odnose z nekdanjim draguljem imperija, Indijo. Številni britanski politiki si želijo novega »posebnega odnosa«, kakor Britanci radi rečejo odnosu z ZDA. Ali gre za željo, ki ima realne osnove in možnosti za uresničitev, pove Wintour.
Poleg odnosa z Indijo se Velika Britanija znova ukvarja z vprašanjem, kaj storiti z organizacijo Commonwealth, ki jo uradno vodi britanska kraljica Elizabeta II. in ki združuje del nekdanjih britanskih kolonij in dominionov. Slednji so po Wintourovem mnenju bolj v ospredju, saj z Veliko Britanijo in ZDA sodelujejo tudi v tako imenovani skupini Pet očes, v kateri si države delijo predvsem informacije tajnih služb.
Poleg zunanje politike se poročilo ukvarja tudi z vprašanjem obrambe. V ospredju je izjava o povečanju jedrskega arzenala. Nemeth izpostavlja, kako to vladno izjavo dojemajo strokovnjaki s področja obrambe.
Zaradi povečanih izdatkov za jedrski arzenal je manj denarja na voljo za ostale dele vojske. Glede na preusmeritev k Aziji ter poglavitno vprašanje trgovine in oblikovanja sporazumov o njej z drugimi državami je na mestu pomislek, kaj bo s kraljevo mornarico. Nemeth opiše, kako bo vlada pristopila k temu.
Čeprav gre za standarden dokument, ki ga vlada redno predstavlja, je zaradi svoje vsebine odmeval tudi po svetu. Wintour predstavi, kako je bil dokument sprejet, zakaj kljub novi usmeritvi ne razrešuje nasprotij, ki so nastala zaradi brexita, ter zakaj je nova usmeritev ključna za Veliko Britanijo po njenem odhodu iz Evropske unije.
Če se na prvi pogled zdi, da se Velika Britanija vrača na pota stare slave in v veliko igro, ki jo je nekoč igrala z Ruskim cesarstvom, njena vrnitev kaže, da se vrača zgolj kot stranski igralec, ki bo služil za podporo osrednjim igralcem nove velike igre.
ODPOVED: Kultivirala sta vajenec Dominik in Gal.
Dodaj komentar
Komentiraj